1لكل شيء زمان ولكل امر تحت السموات وقت.
1Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo.
2للولادة وقت وللموت وقت. للغرس وقت ولقلع المغروس وقت.
2Je čas rojenja in je čas smrti; je čas, da se sadi, in čas, da se vsajeno izruje;
3للقتل وقت وللشفاء وقت. للهدم وقت وللبناء وقت.
3je čas morjenja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja,
4للبكاء وقت وللضحك وقت. للنوح وقت وللرقص وقت.
4čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja,
5لتفريق الحجارة وقت ولجمع الحجارة وقت. للمعانقة وقت وللانفصال عن المعانقة وقت.
5čas razmetavanja kamenov in čas zbiranja kamenov, čas objemanja in čas, zdrževati se objemanja,
6للكسب وقت وللخسارة وقت. للصيانة وقت وللطرح وقت.
6čas iskanja in čas izgubljanja, čas spravljanja in čas zametanja,
7للتمزيق وقت وللتخييط وقت للسكوت وقت وللتكلم وقت.
7čas, da se raztrga, in čas, da se sešije, čas molčanja in čas govorjenja,
8للحب وقت وللبغضة وقت. للحرب وقت وللصلح وقت.
8čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.
9فاي منفعة لمن يتعب مما يتعب به.
9Kaj ima koristi, kdor karkoli dela, od tega, s čimer se trudi?
10قد رأيت الشغل الذي اعطاه الله بني البشر ليشتغلوا به.
10Videl sem trudno opravilo, ki ga je Bog dal otrokom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.
11صنع الكل حسنا في وقته وايضا جعل الابدية في قلبهم التي بلاها لا يدرك الانسان العمل الذي يعمله الله من البداية الى النهاية.
11On je vse storil, da je lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da ne more človek doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca.
12عرفت انه ليس لهم خير الا ان يفرحوا ويفعلوا خيرا في حياتهم.
12Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem;
13وايضا ان يأكل كل انسان ويشرب ويرى خيرا من كل تعبه فهو عطية الله.
13pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.
14قد عرفت ان كل ما يعمله الله انه يكون الى الابد. لا شيء يزاد عليه ولا شيء ينقص منه وان الله عمله حتى يخافوا امامه.
14Spoznal sem, da bode vse, kar Bog dela, za večno: nič se temu ne more prideti, nič od tega vzeti; in Bog je to storil, da se ga boje.
15ما كان فمن القدم هو. وما يكون فمن القدم قد كان. والله يطلب ما قد مضى
15Kar je, je bilo že preje, in kar bode, je bilo zdavnaj, in Bog gleda, da pride na svetlo, kar je minilo.
16وايضا رايت تحت الشمس موضع الحق هناك الظلم وموضع العدل هناك الجور.
16Dalje sem videl pod solncem: na mestu sodbe je bila nepravda in na mestu pravičnosti je bila brezbožnost.
17فقلت في قلبي الله يدين الصدّيق والشرير. لان لكل أمر ولكل عمل وقتا هناك.
17Rekel sem v srcu svojem: Bog bo sodil pravičnega in brezbožnega, zakaj on je določil čas vsakemu počenjanju in vsakemu delu.
18قلت في قلبي من جهة امور بني البشر ان الله يمتحنهم ليريهم انه كما البهيمة هكذا هم.
18Rekel sem v srcu svojem: Zaradi otrok človeških se tako godi, da jih Bog izkusi in da vidijo, da sami ob sebi so kakor živina.
19لان ما يحدث لبني البشر يحدث للبهيمة وحادثة واحدة لهم. موت هذا كموت ذاك ونسمة واحدة للكل فليس للانسان مزية على البهيمة لان كليهما باطل.
19Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih imajo vsi, in človek nima prednosti proti živini; zakaj vse je ničemurnost.
20يذهب كلاهما الى مكان واحد. كان كلاهما من التراب والى التراب يعود كلاهما.
20Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.
21من يعلم روح بني البشر هل هي تصعد الى فوق وروح البهيمة هل هي تنزل الى اسفل الى الارض.
21Kdo pozna dih otrok človeških, če gre navzgor, in dih živine, če gre navzdol k zemlji?Tako sem videl, da ni nič boljšega, nego da se človek veseli del svojih, zakaj to je delež njegov. Kajti kdo ga privede nazaj, da bi videl, kaj bode za njim?
22فرأيت انه لا شيء خير من ان يفرح الانسان باعماله لان ذلك نصيبه. لانه من يأتي به ليرى ما سيكون بعده
22Tako sem videl, da ni nič boljšega, nego da se človek veseli del svojih, zakaj to je delež njegov. Kajti kdo ga privede nazaj, da bi videl, kaj bode za njim?