1Uginula muha usmrdi mirisno ulje, a i malo ludosti jače je od mudrosti i časti.
1Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.
2Mudrac kroči pravim putem, a luđak krivim.
2Modrega srce je na pravi strani njegovi, a bedakovo na napačni.
3Dovoljno je da luđak pođe putem: kako razbora nema, svakomu pokazuje da je lud.
3Saj tudi ko po poti gre, manjka bedaku razuma in vsakemu pove, da je bedak.
4Ako se na te digne vladaočev gnjev, ne ostavljaj svoga mjesta, jer blagost sprečava velike grijehe.
4Ako se vzdigne vladarjeva jeza zoper tebe, ne zapusti mesta svojega; kajti krotkost zabrani velike pregrehe.
5Ima zlo što ga vidjeh pod suncem kao prestupak koji dolazi od vladaoca:
5Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, pomota namreč, ki jo povzroča vladar:
6ludost se podiže na najviša mjesta, a veliki zauzimaju niske položaje.
6neumnost posajajo na najvišja mesta in bogatini morajo sedeti na nizkih.
7Vidjeh sluge na konjima, a knezove gdje idu pješice kao sluge.
7Videl sem hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci.
8Tko jamu kopa, u nju pada; i tko ruši zid, ujeda ga zmija.
8Kdor koplje jamo, lahko pade vanjo, in kdor predira ograjo, ga piči gad.
9Tko lomi kamenje, ono ga ranjava; tko cijepa drva, može nastradati.
9Kdor lomi kamenje, se lahko ž njim poškoduje, in kdor kolje drva, je v nevarnosti od njih.
10Kad zatupi željezo i oštrica mu nije nabrušena, tada treba više snage; a nagrada mudrosti je uspjeh.
10Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč; ali modrost je koristna, da dosežeš uspeh.
11Ako zmija ujede prije čaranja, ništa onda opčaratelj ne koristi.
11Če kača piči, preden jo zakolne, nima nič dobička zaklinjalec.
12Pune su miline riječi iz usta mudraca, a bezumnika upropašćuju njegove usne.
12Besede iz ust modrega moža so milobne, ustnice bedakove pa njega samega pogoltnejo.
13On počinje svoje besjede ludošću i svršava ih potpunim bezumljem.
13Začetek besed ust njegovih je neumnost in konec govorjenja njegovega je zlobna blaznost.
14Luđak previše govori: čovjek ne poznaje budućnost, i tko mu može kazati što će poslije njega biti?
14Bedak rad govori veliko besed; toda človek ne ve, kaj bode, in kar pride za njim, kdo mu oznani?
15Luđake mori njihov trud; tko ne zna puta, ne može u grad.
15Trud bedaka izmozgava, ker niti ne ve, kako bi šel v mesto.
16Jao tebi, zemljo, kad ti je kralj premlad i knezovi se već ujutro goste.
16Gorje ti, o dežela, ako je tvoj kralj otrok in tvoji knezi se gosté že zjutraj!
17Blago tebi, zemljo, kad ti je kralj plemenit i knezovi ti u svoje vrijeme blaguju da se okrijepe, a ne da se opiju.
17Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčavo in ne iz požrešnosti!
18S lijenosti se ugiblju grede, zbog nebrige prokišnjava kuća.
18Vsled lenobe gnije streha in po zanikarnosti kaplje v hišo.
19Ali su gozbe radi zabave i vino uveseljava život, a novci pribavljaju sve.
19Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
20Ni u svojoj misli ne kuni kralja, ni u svojoj ložnici ne kuni bogataša, jer će ptice odnijeti glas i kleveta lako okrilati.
20Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.