¹Pogledah, i gle: na svodu nad glavama kreubinÄa pojavi se nešto kao kamen safir, kao nekakvo prijestolje.

¹In videl sem, in glej, na nebesnem raztežju, ki se je razpenjalo nad glavami kerubimov, se je prikazalo kakor safirov kamen in se je videlo kakor podoba prestola, kažočega se nad njimi.

²I prozbori čovjeku odjevenom u lan: "Uđi među točkove pod kerubinima, uzmi pune pregršti žeravice između kerubina i prospi je nad gradom!" - I on na moje oči uđe među kerubine.

²In ogovori moža v platnenem oblačilu in veli: Stopi noter med vrteča se kolesa pod kerubom in napolni si prgišča z živo žerjavico izmed kerubimov in jo raztresi čez mesto. In stopil je tja vpričo mene.

³A kerubini stajahu s desne strane Doma kad čovjek uđe među njih. I oblak ispuni sve unutrašnje predvorje,

³Kerubimi pa so stali na desni strani hiše, ko je šel mož noter, in oblak je polnil notranje dvorišče.

⁴a Slava Jahvina vinu se s kerubinÄa prema pragu Doma. Dom se ispuni oblakom, a predvorje napuni svjetlost Slave Jahvine.

⁴In slava GOSPODOVA se je povznesla iznad keruba in je stala nad hišnim pragom; in hiša se je napolnila z oblakom in dvorišče je bilo polno sijaja slave GOSPODOVE.

⁵Huka kerubinskih krila razliježe se do vanjskoga predvorja, kao kad zagrmi glas Svevišnjega.

⁵In šumenje perutnic kerubimov se je slišalo prav do zunanjega dvora kakor glas Boga silnega, Vsegamogočnega, kadar govori.

⁶A kad on zapovjedi čovjeku odjevenom u lan: "Uzmi ognja između točkova što su pod kerubinima", čovjek uđe i stade kraj točkova.

⁶In ko je zapovedal možu v platnenem oblačilu, rekoč: Vzemi ognja izmed vrtečih se koles, izmed kerubimov! šel je mož noter in stopil zraven kolesa.

⁷Jedan kerubin pruži ruku prema ognju što bijaše među kerubinima, uze ga i stavi u ruke čovjeku odjevenom u lan. On ga primi i iziđe.

⁷In kerub iztegne roko izmed kerubimov k ognju, ki je bil med kerubimi, in vzame od njega ter da v roke tistemu, ki je bil v platno oblečen; ta pa vzame in gre ven.

⁸A ispod kerubinskih krila ukaza se nešto kao ruka čovječja.

⁸In prikazala se je na kerubimih podoba človeške roke, pod njih perutnicami.

⁹Pogledah, i gle: uz kerubine četiri točka, po jedan uza svakoga. A točkovi bijahu nalik na kamen krizolit;

⁹In videl sem, in glej: štiri kolesa poleg kerubimov, po eno kolo pri vsakem kerubu. Podoba koles pa je bila videti kakor lice kamena hrizolita.

¹⁰sva četiri istog oblika i kao da je jedan točak u drugome.

¹⁰Po videzu so imela vsa štiri eno podobo, kakor da bi bilo kolo sredi kolesa.

¹¹U kretanju mogahu ići u sva četiri smjera, sve bez zakretanja. Kamo bi se glava usmjerila, onamo bi krenuli, a da se, krećući se, nisu morali okretati.

¹¹Kadar so šli, so šli na svoje štiri strani; niso se obračali, kadar so šli, temuč proti mestu, kamor je bila obrnjena glava, so šli za njo; niso se obračali, kadar so šli.

¹²Cijelo tijelo u kerubinÄa - leđa, ruke, krila i sva četiri točka njihova - sve im bijaše posvud naokolo puno očiju.

¹²In ves njih život in njih hrbet in njih roke in njih perutnice, tudi kolesa, vse je bilo polno oči kroginkrog; vsi štirje so imeli svoja kolesa.

¹³A točkovi, koliko sam čuo, zvahu se "Kovitlac".

¹³In tista kolesa so bila imenovana, da sem slišal: vrteča se kolesa.

¹⁴Svaki imaše po četiri lica: lice prvoga kerubinsko, lice drugoga čovječje, a u trećega lice lavlje, u četvrtoga orlovsko.

¹⁴In vsako je imelo štiri obličja: obličje prvo je bilo obličje kerubovo in obličje drugo človekovo, tretje obličje pa levovo in četrto orlovo.

¹⁵Tada se kerubini podigoše u visine. Bijahu to ista bića što ih vidjeh na rijeci Kebaru.

¹⁵In kerubimi so se vznašali. Bili so tiste žive stvari, katere sem bil videl pri reki Kebarju.

¹⁶Kad bi kerubini krenuli, krenuli bi i točkovi uz njih, kad bi kerubini krilima mahnuli da se od zemlje podignu, točkovi se ne bi od njih odmicali.

¹⁶In kadar so hodili kerubimi, so šla kolesa poleg njih; kadar pa so kerubimi peruti razprostrli, da se povzpno od zemlje, se tudi kolesa niso odmikala od njih.

¹⁷Kad bi se zaustavili, i točkovi bi stali; a kad bi se sa zemlje podigli, i točkovi se podizahu, jer duh bića bijaše u njima.

¹⁷Ko so se ustavili, so tudi obstala, in ko so se povzpeli, so se vzdignila ž njimi vred, zakaj duh žive stvari je bil v njih.

¹⁸Uto se Slava Jahvina vinu s praga Doma i stade nad kerubinima.

¹⁸In slava GOSPODOVA je odšla iznad hišnega praga in se je ustopila nad kerubimi.

¹⁹Tada kerubini raširiše krila i podigoše se sa zemlje pred mojim očima. A kad oni krenuše, i točkovi za njima krenuše. I zaustaviše se nad istočnim vratima Doma Jahvina, a Slava Boga Izraelova bijaše nad njima.

¹⁹In kerubimi so razpostrli peruti in se vzdignili kvišku od zemlje vpričo mene, in ž njimi, gredočimi ven, so vzporedno šla kolesa. In ustopili so se ob vhodu v vzhodna vrata hiše GOSPODOVE, in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi.

²⁰Bijahu to ista bića što ih vidjeh pred Bogom Izraelovim na rijeci Kebaru. I tako spoznah da ono bijahu kerubini.

²⁰To je bila živa stvar, katero sem videl pod Bogom Izraelovim pri reki Kebarju; in spoznal sem, da so bili kerubimi.

²¹U svakoga po četiri lica i po četiri krila, a pod krilima nešto kao ruka čovječja.

²¹Vsak je imel štiri obličja in vsak štiri perutnice, in podoba rok človeških je bila pod njih perutnicami.Kar se pa tiče sličnosti njih obrazov, so bila ista obličja, ki sem jih videl pri reki Kebarju, enaka so se videla in enaka so bila. Vsak je hodil naravnost predse.

²²Lica im ista kao ona što ih vidjeh na rijeci Kebaru. I svako se naprijed kretaše.

²²Kar se pa tiče sličnosti njih obrazov, so bila ista obličja, ki sem jih videl pri reki Kebarju, enaka so se videla in enaka so bila. Vsak je hodil naravnost predse.