¹I dođe mi riječ Jahvina:

¹In beseda GOSPODOVA mi pride, govore:

²"Sine čovječji! U čemu je trs loze bolji od drugih šumskih drveta?

²Sin človečji, je li les vinske trte boljši mimo drugega lesa, mladika, ki je med gozdnimi drevesi?

³Služi li da se od njega štogod načini? Djelja li se od njega klin da se o njega što objesi?

³Vzamejo li lesa od nje, da ga porabijo pri kaki pripravi? ali pa vzamejo klin od nje, da bi nanj obesili kako orodje?

⁴Gle, baca se u oganj da izgori: kad mu oganj sažeže oba kraja i sredinu spali, može li još čemu poslužiti?

⁴Glej, v ogenj ga vržejo, da zgori. Ko je ogenj sežgal obadva konca in sredino njegovo prežgal, je li še čemu v prid?

⁵Eto, ni onda kad bijaše čitav ništa se od njega ne mogaše načiniti. Pa kako će, dakle, čemu poslužiti kad ga plamen sažga?"

⁵Glej, ko je bil nepoškodovan, se ni mogel porabiti za nobeno pripravo: koliko manj je pripraven za kaj, ko ga je ogenj sežgal in prežgal?

⁶Zato ovako govori Jahve Gospod: "Kao što sam trs loze, među drugim drvetima, bacio u oganj da izgori, tako ću postupati i s Jeruzalemcima!

⁶Zato pravi tako Gospod Jehova: Kakor sem dal les vinske trte med gozdnimi drevesi ognju, da ga sežge, tako dam prebivalce jeruzalemske;

⁷Upravit ću lice svoje na njih, i kada se iz jednog ognja izbave, drugi će ih proždrijeti. I spoznat ćete da sam ja Jahve kad lice svoje upravim na njih

⁷in obrnem obličje svoje zoper nje: ven pojdejo iz ognja, a ogenj jih požre. In spoznate, da sem jaz GOSPOD, ko obrnem obličje svoje zoper nje.Deželo pa naredim v pustinjo, zato ker so zakrivili nezvestobo, govori Gospod Jehova.

⁸i svu im zemlju opustošim jer mi bijahu nevjerni! - riječ je Jahve Gospoda."

⁸Deželo pa naredim v pustinjo, zato ker so zakrivili nezvestobo, govori Gospod Jehova.