¹Jedanaeste godine, trećega mjeseca, prvoga dana, dođe mi riječ Jahvina:

¹In zgodilo se je v enajstem letu, prvi dan tretjega meseca, da mi pride beseda GOSPODOVA, govoreč:

²"Sine čovječji, kaži faraonu, kralju egipatskom, i mnoštvu njegovu: 'Na koga naličiš veličinom svojom?

²Sin človečji, govori Faraonu, kralju egiptovskemu, in vsej množici njegovi: Komu si enak v velikosti svoji?

³Usporedit ću te, evo, s cedrom libanonskim, lijepih grana, gusta lišća i debla visoka: vrh mu do oblaka seže.

³Glej, Asur je bil ceder na Libanonu, z lepimi vejami, košat za senco in silno visok, in vrh njegov je segal med oblake.

⁴Voda ga othrani i uzvisi bezdan; rijekama mu svojim nasad oblijevaše, rukave svoje slaše k svem drveću poljskom.

⁴Vode so storile, da se je tako povzpel, globočina, da je visoko vzrastel: reke njene so tekle povsod okoli njegovih korenin in potoke svoje je izlivala do vseh dreves na polju.

⁵I zato rastom on nadvisi sve poljsko drveće. Grane mu se namnožiše, hvoje mu se razgranaše od obilne vode što mu dotjecaše;

⁵Zato je vzrastel više nego vsa drevesa na polju in mladike njegove so se pomnožile ter veje njegove podaljšale vsled obilnih vod, ko se je razširjal.

⁶ptice mu nebeske na granama gnijezda savijahu. Ispod hvoja njegovih legoše se divlje zvijeri. A u hladu njegovu svi veliki narodi sjeđahu.

⁶Vsi ptiči nebeški so gnezdili v njegovih vejah in vse zverine poljske so rodile pod njegovimi mladikami, in v senci njegovi so prebivali vsi veliki narodi.

⁷Lijep on bijaše veličinom i širinom svojih grana; do dubokih voda žilje mu sezaše!

⁷In bil je prelep v velikosti svoji in ker je imel široko raztegnjene odrastke: kajti korenine njegove so bile ob obilih vodah.

⁸Ne bijahu mu ravni ni cedrovi u vrtu Božjem, ni čempresi se ne mogahu usporediti s granama njegovim, a platane ni kao hvoje njegove ne bijahu! Nijedno stablo u vrtu Božjem ne bješe mu po ljepoti ravno.

⁸Cedre na vrtu Božjem ga niso nadkriljevale, ciprese se niso mogle enačiti z vejami njegovimi in javori niso bili kakor mladike njegove; nobeno drevo na vrtu Božjem mu ni bilo enako v lepoti.

⁹Ukrasih ga mnoštvom grana, i zaviđaše mu sve edensko drveće u vrtu Božjem.'

⁹Lepega sem ga naredil z množino odrastkov njegovih; in zavidala so mu vsa drevesa edenska, ki so bila na vrtu Božjem.

¹⁰Stoga ovako govori Jahve Gospod: 'Jer se s rasta uzoholio što mu vrh do oblaka sezaše i srce mu visina zanese,

¹⁰Zato je tako rekel Gospod Jehova: Ker si tako visoko vzrastel – da, vrh je iztezal tja med oblake in srce njegovo se je prevzelo zaradi visokosti njegove:

¹¹predadoh ga u ruke najmoćnijemu od svih naroda da učini s njime po zloći njegovoj, i odbacih ga.

¹¹zato ga dam v pest mogočniku med narodi, naj le ravna ž njim, kakor hoče; zaradi brezbožnosti njegove sem ga zavrgel.

¹²Tuđinci, najokrutniji od naroda, posjekoše ga i oboriše, grane mu padahu po gorama i svim dolinama, hvoje mu se po svim uvalama polomiše, svi se narodi zemlje od njegova hlada udaljiše, ostaviše ga!

¹²In tujci, silovitniki med narodi, so ga posekali ter vrgli na tla: njegovi odrastki so popadali po gorah in po vseh dolinah in veje njegove so se polomile in obležale po vseh globinah dežele; in vsa zemeljska ljudstva so šla izpod sence njegove in se niso več zanj zmenila;

¹³Na njegovo oboreno stablo sve ptice nebeske sletješe! Među njegovim se granama sve divlje zvijeri nastaniše!

¹³na podrti trup njegov so sedli vsi ptiči nebeški in po vejah njegovih čepé vse zverine zemlje:

¹⁴Da se rastom svojim nijedno stablo pokraj vode više ne uzvisi i da vrh svoj među oblake ne uzdigne! I da se nijedno stablo koje pije vode u visinu svoju ne uzdaje! Jer su svi predani smrti, bačeni u podzemne krajeve, posred sinova ljudskih, s onima što slaze u jamu!'

¹⁴da naj se ne povzdiguje nobeno drevo ob vodah zaradi visokosti svoje ter ne izteza vrha tja med oblake, da se tudi njih mogočneži ne zanašajo nase zaradi visokosti svoje, ker vsi pijejo vodo; zakaj vsi so izročeni smrti v spodnje kraje zemlje, sredi med sinove človeške, k njim, ki se pogrezajo v jamo.

¹⁵Ovako govori Jahve Gospod: 'U dan kad on siđe u Podzemlje, u znak žalosti, zatvorih nad njim ponor i zaustavih rijeke njegove. I velike vode presahnuše te sav Libanon zbog njega u tugu zaogrnuh i sve se poljsko drveće zbog njega osuši!

¹⁵Tako pravi Gospod Jehova: V dan, ko je šel doli v pekel [Hebr. šeol.], sem napravil žalovanje; zagrnil sem globočino zaradi njega in ustavil njene reke, in velike vode so se zajezile; Libanonu pa sem velel žalovati po njem, in zaradi njega so omedlevala vsa drevesa na polju.

¹⁶Gromotom pada njegova potresoh narode kad ga strmoglavih u Podzemlje s onima što u jamu siđoše! I u podzemnom se kraju utješi sve drveće edensko, najizabranije i najljepše u Libanonu, sve što je vodu ispijalo.

¹⁶Storil sem, da so se od hrupa njegovega padca tresli narodi, ko sem ga pahnil doli v pekel k njim, ki so se pogreznili v jamo. In potolažila so se vsa drevesa Božja, vsa izbrana in najboljša drevesa libanonska, vsa, ki jih namaka voda, v spodnjih krajih zemlje.

¹⁷I ono, mišica njegova, i oni među narodima koji u hladu njegovu sjeđahu, siđoše s njim u Podzemlje, k onima što mačem bijahu probodeni.

¹⁷Tudi ona so šla ž njim doli v pekel k pobitim od meča, ki so kot njegovi pomočniki sedeli v senci njegovi med narodi.Komu si enak v taki slavi in velikosti med drevesi edenskimi? A pahnjen boš z drevesi edenskimi v spodnje kraje zemlje, med neobrezanci boš ležal ž njimi, ki so pobiti z mečem. To je Faraon in vsa množica njegova, govori Gospod Jehova.

¹⁸Na koga, dakle, među drvećem edenskim, naličiš svojom moći, slavom i veličinom? A sad si s njima oboren u podzemni kraj i s neobrezanima ležiš među onima što mačem bijahu probodeni. To je faraon i sve njegovo mnoštvo' - riječ je Jahve Gospoda."

¹⁸Komu si enak v taki slavi in velikosti med drevesi edenskimi? A pahnjen boš z drevesi edenskimi v spodnje kraje zemlje, med neobrezanci boš ležal ž njimi, ki so pobiti z mečem. To je Faraon in vsa množica njegova, govori Gospod Jehova.