¹Evo po pravdi kralj kraljuje, po pravici vladaju knezovi:

¹Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi.

²svaki je kao zavjetrina, utočište od nevremena, kao u sušnoj zemlji potoci, kao sjena u žednoj pustari.

²In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.

³Oči vidovitih neće više biti slijepe, uši onih što čuju slušat će pozorno;

³In vidcev oči ne bodo več zalepljene in ušesa poslušalcev bodo pazljivo poslušala.

⁴srce nerazumnih shvaćat će mudrost, mucavci će govorit' okretno i razgovijetno;

⁴In srce nepremišljencev bo razumelo znanje in jecljajočih jezik bo hitro govoril in gladko.

⁵pokvarenjaka neće više zvati plemenitim, varalicu neće više držat' odličnikom.

⁵In nespametneža ne bodo več nazivali plemenitnika, in zvijačnika ne bodo imenovali blagosrčneža.

⁶Jer, pokvarenjak govori ludosti i srce mu bezakonje snuje, da počini zlodjela, da o Jahvi oholo govori; da gladnoga ostavi prazna želuca, da žednome napitak uskrati.

⁶Kajti nespametnež govori nespametnost in srce njegovo se peča s krivico, da počenja bogoskrunstvo in govori zapeljive zmote proti GOSPODU, da napravi prazno dušo lačnemu in žejnemu umakne pijačo.

⁷U varalice pakosno je oružje; on spletke samo kuje, da lažima upropasti uboge, pa i kad nevoljnik pravo dokazuje.

⁷Orodje zvijačnega je tudi hudobno: dela pregrešne naklepe, da pogubi ponižne z lažnivimi govori, tudi ko potrebni zagovarja pravico svojo.

⁸U plemenita nakane su plemenite i plemenito on djeluje.

⁸Ali plemeniti misli plemenito in stanoviten je v stvareh plemenitih.

⁹Ustajte, žene nehajne, slušajte moj glas; kćeri lakoumne, čujte mi besjedu.

⁹Žene brezskrbne, vstanite, čujte glas moj, hčere prezaupne, poslušajte govor moj!

¹⁰Za godinu i nekoliko dana drhtat ćete, lakoumnice, jer jematve neće biti, plodovi se neće brati.

¹⁰V teh dneh, ko mine leto, bodete v strahu, prezaupne, kajti propade trgatev, pobiranja ne bode.

¹¹Dršćite, nehajnice, strepite, lakoumnice, svucite se, obnažite, oko bedara kostrijet opašite!

¹¹Trepetajte, o brezskrbne, strah vas bodi, o prezaupljive, slecite se in bodite nage, in opašite si z raševnikom ledja.

¹²Bijte se u prsa zbog ljupkih polja, plodnih vinograda;

¹²Trkali se bodo na prsi zaradi prekrasnih njiv, zaradi trte rodovitne.

¹³zbog njiva naroda mojega što rađaju trnjem i dračem; zbog svih kuća veselih, grada razigranog.

¹³Po zemlji ljudstva mojega bo raslo trnje in bodljikovje, tudi na vseh hišah veselih v mestu radostnem.

¹⁴Jer, napuštena bit će palača, opustjet će bučni grad; Ofel i kula postat će brlog dovijeka - bit će radost divljim magarcima, paša stadima,

¹⁴Kajti grad bode prazen, šumovito mesto bode zapuščeno, grič Ofel in stražni stolp bosta za brlog vekomaj, na veselje divjim oslom, čredam za pašnik –

¹⁵dok se na nas ne izlije duh iz visina. Tad će pustinja postat' voćnjak, a voćnjak se u šumu pretvorit'.

¹⁵dokler se ne razlije nad nas duh z višave in se puščava izpremeni v njivo rodovitno, in rodovitna njiva se bo štela za gozd.

¹⁶U pustinji će se nastaniti pravo, i pravda će prebivati u voćnjaku.

¹⁶In v puščavi se nastani pravica, in pravičnost bo prebivala na rodovitni njivi;

¹⁷Mir će biti djelo pravde, a plod pravednosti - trajan pokoj i uzdanje.

¹⁷in delo pravičnosti bode mir in obrodek pravičnosti pokoj in varnost vekomaj.

¹⁸Narod će moj prebivati u nastambama pouzdanim, u bezbrižnim počivalištima.

¹⁸In ljudstvo moje bo prebivalo v domovju miru in v varnih prebivališčih in v krajih za pokoj mirnih.

¹⁹A šuma će biti oborena, grad će biti snižen.

¹⁹A prej se bo toča usipala, ko se bo podiral gozd, in mesto bo globoko ponižano.Blagor vam, ki sejete poleg vseh vodá in puščate, da prosto hodijo noge volov in oslov!

²⁰Blago vama: sijat ćete kraj svih voda, puštajući vola i magarca da slobodno idu!

²⁰Blagor vam, ki sejete poleg vseh vodá in puščate, da prosto hodijo noge volov in oslov!