1Molitva nevoljnika koji je klonuo pa svoju tugu izlijeva
1{Molitev trpina, ko omaguje in pred GOSPODOM izliva žalovanje svoje.} GOSPOD, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe!
2Jahve, usliši molitvu moju, i vapaj moj k tebi da dođe!
2Ne skrivaj mi obličja svojega v dan stiske moje, nagni mi uho svoje; ob dnevi, ko kličem, me hitro usliši!
3Nemoj sakrivati lice od mene u dan moje nevolje! Prigni k meni uho svoje: kad te prizovem, brzo me usliši!
3Kajti ginejo kakor dim dnevi moji in kosti moje goré.
4Jer moji dani nestaju poput dima, a moje kosti gore kao oganj.
4Opaljeno je kakor trava in velo srce moje, kajti pozabil sem jesti kruh svoj.
5Srce mi se suši kao pokošena trava i kruh svoj zaboravljam jesti.
5Od glasu zdihovanja mojega se držé kosti moje mojega mesa.
6Od snažnih jecaja mojih kosti mi uz kožu prionuše.
6Podoben sem pelikanu v puščavi, sem kakor sova v podrtinah.
7Sličan sam čaplji u pustinji, postah k'o ćuk na pustoj razvalini.
7Bedim in sem kakor samoten vrabec na strehi.
8Ne nalazim sna i uzdišem k'o samotan vrabac na krovu.
8Ves dan me sramoté sovražniki moji; kateri divjajo zoper mene, se rotijo pri meni.
9Svagda me grde dušmani moji; mnome se proklinju što bjesne na me.
9Kajti pepel jem kakor kruh in pijačo svojo mešam s solzami,
10Pepeo jedem poput kruha, a piće svoje miješam sa suzama
10zaradi srda tvojega in togote tvoje, ker vzdignil si me in me vrgel na tla.
11zbog tvoje ljutine i gnjeva, jer si me digao i bacio.
11Dnevi moji so kakor senca pred mrakom in sam usiham kakor zél.
12Moji su dani k'o oduljena sjena, a ja se, gle, sušim poput trave.
12Ti pa, GOSPOD, ostajaš vekomaj in spomin tvoj od roda do roda.
13A ti, o Jahve, ostaješ dovijeka i tvoje ime kroza sva koljena.
13Ti boš vstal in se usmilil Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določen je prišel.
14Ustani, smiluj se Sionu: vrijeme je da mu se smiluješ - sada je čas!
14Kajti hlapcem tvojim je drago njega kamenje in smili se jim njega prah.
15Jer milo je slugama tvojim kamenje njegovo, žale ruševine njegove.
15In bali se bodo pogani imena GOSPODOVEGA in vsi kralji zemlje slave tvoje.
16Tad će se pogani bojati, Jahve, imena tvojega i svi kraljevi zemlje slave tvoje
16Ko sezida GOSPOD Sion in se prikaže v slavi svoji,
17kad Jahve opet sazda Sion, kad se pokaže u slavi svojoj,
17se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve.
18kad se osvrne na prošnju ubogih i ne prezre molitve njihove.
18Zapiše se to naslednjemu rodu, in ljudstvo, ki bode ustvarjeno, bo hvalilo GOSPODA:
19Nek' se zapiše ovo za budući naraštaj, puk što nastane neka hvali Jahvu.
19ker je pogledal z višave svetosti svoje, ozrl se GOSPOD iz nebes na zemljo,
20Jer Jahve gleda sa svog uzvišenog svetišta, s nebesa na zemlju gleda
20da usliši jetnikov zdihovanje, da oprosti nje, ki so izročeni smrti,
21da čuje jauke sužnjeva, da izbavi smrti predane,
21da oznanjajo na Sionu ime GOSPODOVO in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
22da se na Sionu navijesti ime Jahvino i njegova hvala u Jeruzalemu
22ko se zbero ljudstva vsa in kraljestva, da služijo GOSPODU.
23kad se narodi skupe i kraljevstva da služe Jahvi.
23Potlačil je na tem potu moč mojo, dni moje skrajšal.
24Putem je istrošio sile moje, skratio mi dane.
24Dejal sem: Bog moj mogočni, ne vzemi me sredi mojih dni! Skozi vse rodove so dnevi tvoji.
25Rekoh: "Bože moj, nemoj me uzeti u sredini dana mojih! Kroza sva koljena traju godine tvoje.
25Saj ti si nekdaj ustanovil zemljo in delo tvojih rok so nebesa.
26U početku utemelji zemlju, i nebo je djelo ruku tvojih.
26Ona preidejo, ti pa ostaneš; da, vse tisto se postara kakor oblačilo, kakor obleko jih izpremeniš, in se izpremené.
27Propast će, ti ćeš ostati, sve će ostarjeti kao odjeća. Mijenjaš ih poput haljine i nestaju:
27Ti pa si večno isti in let tvojih ni konca!Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.
28ti si uvijek isti - godinama tvojim nema kraja.
28Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.
29Djeca će tvojih slugu živjeti u miru i potomstvo će njihovo trajati pred tobom.