¹Na obali rijeka babilonskih sjeđasmo i plakasmo spominjući se Siona;

¹Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.

²o vrbe naokolo harfe svoje bijasmo povješali.

²Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.

³I tada naši tamničari zaiskaše od nas da pjevamo, porobljivači naši zaiskaše da se veselimo: "Pjevajte nam pjesmu sionsku!"

³Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!

⁴Kako da pjesmu Jahvinu pjevamo u zemlji tuđinskoj!

⁴Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?

⁵Nek' se osuši desnica moja, Jeruzaleme, ako tebe zaboravim!

⁵Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!

⁶Nek' mi se jezik za nepce prilijepi ako spomen tvoj smetnem ja ikada, ako ne stavim Jeruzalem vrh svake radosti svoje!

⁶Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!

⁷Ne zaboravi, Jahve, sinovima Edoma kako su u dan kobni Jeruzalemov vikali oni: "Rušite! Srušite ga do temelja!"

⁷Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!

⁸Kćeri babilonska, pustošiteljice, blažen koji ti vrati milo za drago za sva zla što si nam ih nanijela!

⁸O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.

⁹Blažen koji zgrabi i smrska o stijenu tvoju dojenčad!

⁹Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.