1V osmi letech byl Joziáš, když kralovati počal, a kraloval jedno a třidceti let v Jeruzalémě.
1Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu.
2Ten činil to, což jest pravého před očima Hospodinovýma, chodě po cestách Davida otce svého, a neuchýlil se na pravo ani na levo.
2In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.
3Léta zajisté osmého kralování svého, když ještě mládenček byl, počal hledati Boha Davida otce svého, dvanáctého pak léta počal vyčišťovati Judy a Jeruzaléma od výsostí, hájů, rytin a slitin.
3V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida, in v dvanajstem letu je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob.
4Nebo u přítomnosti jeho rozbořili oltáře Bálů, i obrazy slunečné, kteříž byli na nich, zpodtínal. Též i háje a rytiny, i slitiny zdrobil a setřel, a rozsypal po hrobích těch, kteříž jim obětovávali.
4In podrli so oltarje Baalov vpričo njega in solnčne stebre, ki so bili vrhu njih, je posekal, Ašere pa in izrezane in ulite podobe je strl ter jih zdrobil v prah in prah raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.
5Kosti pak kněží popálil na oltářích jejich, a vyčistil Judu a Jeruzalém,
5In kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih, in tako je očistil Judo in Jeruzalem.
6Též i města v pokolení Manasses, Efraim a Simeon, až i Neftalím i pustiny jejich vůkol.
6Tudi v mestih Manasejevih in Efraimovih in Simeonovih, prav do Neftalija, vse okrog po njih razvalinah
7A tak zkazil oltáře a háje, a rytiny stroskotal na kusy, a všecky obrazy slunečné vysekal po vší zemi Izraelské. Potom navrátil se do Jeruzaléma.
7je porušil oltarje ter razbil v prah Ašere in izrezane podobe in posekal solnčne stebre po vsej deželi Izraelovi, in se je vrnil v Jeruzalem.
8Léta pak osmnáctého kralování svého, když vyčistil zemi a dům Boží, poslal Safana syna Azaliášova, a Maaseiáše úředníka města, aJoacha syna Joachazova kanclíře, aby opraven byl dům Hospodina Boha jeho.
8V osemnajstem letu kraljevanja svojega pa, ko je bil očistil deželo in hišo, pošlje Safana, sina Azaljevega, in Maaseja, mestnega poglavarja, in Joaha, sina Joahazovega, deželnega letopisca, da bi popravili hišo GOSPODA, njegovega Boga.
9Kteříž přišedše k Helkiášovi knězi nejvyššímu, dali peníze snesené do domu Božího, kteréž byli Levítové vrátní vybrali od Manassesa a Efraima, i ode všech ostatků Izraelských, i od všeho Judy a Beniamina, a navrátili se do Jeruzaléma.
9Ti pridejo k Hilkiju, velikemu duhovniku, ter izroče denar, kar se ga je prineslo v hišo Božjo, ki so ga bili nabrali leviti, varuhi ob vratih, od Manaseja in Efraima in od vsega ostanka Izraelovega in od vseh Judovih in Benjaminovih in od prebivalcev jeruzalemskih.
10Dali je pak v ruce správců toho díla, kteříž představeni byli nad domem Hospodinovým, a ti vydávali je dělníkům, jenž dělali v domě Hospodinově, opravujíce a utvrzujíce jej.
10In ga izroče delovodjem, ki so nadzorovali v hiši GOSPODOVI, in ti ga dado delavcem, ki so delali v hiši GOSPODOVI, da se popravi in izboljša hiša;
11I dali tesařům a stavitelům, aby najednali kamení tesaného, a dříví k vazbám i k trámům domů, kteréž byli zbořili králové Judští.
11dado ga tesarjem in stavbarjem, da nakupijo obsekanega kamenja in lesa za veznike ter napravijo tramov za hiše, ki so jih bili skazili kralji Judovi.
12Muži pak ti věrně se měli při té práci, nad nimiž ustanoveni Jachat a Abdiáš Levítové z synů Merari, Zachariáš a Mesullam z synů Kahat, aby s pilností přídrželi k práci. A z těch Levítů každý uměl hráti na nástroje muzické.
12In tisti možje so zvesto opravljali delo. In njih nadzorniki so bili: Jahat in Obadija, levita, iz sinov Merarijevih, Zeharija in Mesulam pa iz sinov Kahatovcev, da bodo na čelu; in drugi leviti, ki so vsi znali peti ob glasbilih,
13Ale nad nosiči, i kteříž přídrželi dělníky ke všeliké práci, byli z Levítů písaři, úředníci a vrátní.
13so bili tudi nad bremenarji in na čelu vsem, ki so se trudili v katerikoli službi; in drugi leviti so bili pisarji, uradniki in vratarji.
14A když vynášeli peníze, kteréž byli sneseny do domu Hospodinova, našel Helkiáš kněz knihu zákona Hospodinova vydaného skrze Mojžíše.
14Ko so pa jemali ven denar, ki je bil prinešen v hišo GOSPODOVO, je našel duhovnik Hilkija knjigo postave GOSPODOVE, dane po Mojzesu.
15I řekl Helkiáš k Safanovi písaři: Knihu zákona nalezl jsem v domě Hospodinově. I dal Helkiáš tu knihu Safanovi.
15In Hilkija izpregovori ter reče Safanu, pisarju: Našel sem knjigo postave v hiši GOSPODOVI. In Hilkija izroči knjigo Safanu.
16Safan pak přinesl tu knihu králi, a při tom jemu oznámil, řka: Všecko, cožkoli bylo poručeno služebníkům tvým, dělají.
16Safan pa prinese knjigo h kralju in razen tega sporoči kralju, rekoč: Hlapci tvoji delajo vse, kar je bilo njih rokam poverjeno.
17Nebo sebravše peníze, což se jich koli nalezlo v domě Hospodinově, vydali je v ruce úředníkům a dělníkům.
17In izsuli so denar, ki je bil zbran v hiši GOSPODOVI, in so ga oddali v roke nadzornikom in delovodjem.
18Oznámil také Safan písař králi, řka: Knihu mi dal Helkiáš kněz. I četl v ní Safan před králem.
18Še pove Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.
19Pročež když slyšel král slova zákona, roztrhl roucho své.
19Ko pa kralj sliši besede postave, raztrga oblačila svoja.
20A rozkázal král Helkiášovi, též Achikamovi synu Safanovu, a Abdonovi synu Míchovu, a Safanovi písaři, a Asaiášovi služebníku královskému, řka:
20In kralj zapove Hilkiju in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Abdonu, sinu Mihovemu, in pisarju Safanu in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:
21Jděte, poraďte se s Hospodinem o mne i o pozůstalý lid Izraelský a Judský, z strany slov knihy této, kteráž jest nalezena; nebo veliký jest hněv Hospodinův, kterýž jest vylit na nás, proto že neostříhali otcové naši slova Hospodinova, aby činili všecko, což psáno jest v knize této.
21Pojdite, vprašajte GOSPODA zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judi, o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd GOSPODOV, ki se je zgrnil na nas, kajti naši očetje niso pazili na besedo GOSPODOVO, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.
22Tedy šli, Helkiáš a kteříž byli při králi, k Chuldě prorokyni, manželce Salluma syna Tekue, syna Chasrova, strážného nad rouchem, nebo bydlila v Jeruzalémě na druhé straně, a mluvili k ní ty věci.
22Tedaj so šli Hilkija in tisti, ki jim je kralj velel, k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sinu Tokhata, sinu Hasrahovega, varuha oblačilnice (ona pa je stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo po tem povelju.
23Kteráž řekla jim: Toto praví Hospodin Bůh Izraelský: Povězte muži tomu, kterýž poslal vás ke mně,
23Ona jim pa reče: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:
24Takto praví Hospodin: Aj, já uvedu zlé věci na toto místo a na obyvatele jeho, všecka zlořečení napsaná v knize té, kterouž čtli před králem Judským,
24Tako pravi GOSPOD: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse kletve, ki so zapisane v knjigi, iz katere so čitali pred kraljem Judovim,
25Proto že opustili mne a kadili bohům cizím, aby mne popouzeli všemi skutky rukou svých. Z té příčiny vylita bude prchlivost má na toto místo, aniž bude uhašena.
25ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.
26Králi pak Judskému, kterýž poslal vás, abyste se tázali Hospodina, takto povíte: Toto praví Hospodin Bůh Izraelský o slovích těch, kteráž jsi slyšel:
26Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat GOSPODA, tako mu recite: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov, zastran besed, ki si jih slišal:
27Poněvadž obměkčeno jest srdce tvé, a ponížil jsi se před tváří Boží, kdyžs slyšel slova jeho proti místu tomuto a proti obyvatelům jeho, a ponižuje se přede mnou, roztrhl jsi roucho své, a plakals přede mnou, i já vyslyšel jsem tě, praví Hospodin.
27Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi GOSPOD.
28Aj, já připojím tě k otcům tvým, a pochován budeš v hrobích svých v pokoji, aby neviděly oči tvé ničeho z toho zlého, kteréž já uvedu na místo toto a na obyvatele jeho. I oznámili králi tu řeč.
28Glej, zberem te k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj in nad prebivalce njegove. In sporočili so ta govor kralju.
29Tedy poslav král, shromáždil všecky starší Judské a Jeruzalémské.
29Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.
30A vstoupil král do domu Hospodinova, a všickni muži Judští i obyvatelé Jeruzalémští, kněží, Levítové a všecken lid od velikého až do malého, i četl, aby všickni slyšeli všecka slova knihy smlouvy, kteráž byla nalezena v domě Hospodinově.
30In kralj gre gori v hišo GOSPODOVO in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši GOSPODOVI.
31Potom stoje král na místě svém, učinil smlouvu před Hospodinem, že bude následovati Hospodina, a ostříhati přikázaní jeho i svědectví jeho a ustanovení jeho z celého srdce svého a ze vší duše své, a plniti slova smlouvy té, kteráž jsou v té knize zapsána.
31In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred GOSPODOM, da bo hodil za GOSPODOM in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.
32I rozkázal, aby k témuž každý stál, kdož by koli nalezen byl v Jeruzalémě a v Beniaminovi. I činili obyvatelé Jeruzalémští podlé smlouvy Boží, Boha otců svých.
32In velel je vsem, ki so bili v Jeruzalemu in po Benjaminovem, pristopiti k tej zavezi. In prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Božji, Boga očetov svojih.In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.
33Tehdáž také vyprázdnil Joziáš všecky ohavnosti ze všech zemí synů Izraelských, a přídržel všecky, kteřížkoli byli v Izraeli, k tomu, aby sloužili Hospodinu Bohu svému. Po všecky dny jeho neodstoupili od následování Hospodina Boha otců svých.
33In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.