1Muchy mrtvé nasmrazují a nakažují mast apatekářskou; tak pro moudrost a slávu vzácného maličko bláznovství zohyžďuje.
1Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.
2Srdce moudrého jest po pravici jeho, ale srdce blázna po levici jeho.
2Modrega srce je na pravi strani njegovi, a bedakovo na napačni.
3I tehdáž, když blázen cestou jde, srdce jeho nedostatek trpí; nebo všechněm znáti dává, že blázen jest.
3Saj tudi ko po poti gre, manjka bedaku razuma in vsakemu pove, da je bedak.
4Jestliže by duch toho, jenž panuje, povstal proti tobě, neopouštěj místa svého; nebo krotkost přítrž činí hříchům velikým.
4Ako se vzdigne vladarjeva jeza zoper tebe, ne zapusti mesta svojega; kajti krotkost zabrani velike pregrehe.
5Jest zlá věc, kterouž jsem viděl pod sluncem, totiž neprozřetelnost, kteráž pochází od vrchnosti,
5Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, pomota namreč, ki jo povzroča vladar:
6Že blázen postaven bývá v důstojnosti veliké, a bohatí že v nízkosti sedávají.
6neumnost posajajo na najvišja mesta in bogatini morajo sedeti na nizkih.
7Viděl jsem služebníky na koních, knížata pak, ana chodí pěšky jako služebníci.
7Videl sem hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci.
8Kdo kopá jámu, upadá do ní; a kdo boří plot, ušťkne jej had.
8Kdor koplje jamo, lahko pade vanjo, in kdor predira ograjo, ga piči gad.
9Kdo přenáší kamení, urazí se jím; a kdo štípá dříví, nebezpečenství bude míti od něho.
9Kdor lomi kamenje, se lahko ž njim poškoduje, in kdor kolje drva, je v nevarnosti od njih.
10Jestliže se ztupí železo, a nenabrousí-li ostří jeho, tedy síly přičiniti musí; ale mnohem lépe může to spraviti moudrost.
10Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč; ali modrost je koristna, da dosežeš uspeh.
11Ušťkne-li had, než by zaklet byl, nic neprospějí slova zaklinače.
11Če kača piči, preden jo zakolne, nima nič dobička zaklinjalec.
12Slova úst moudrého jsou příjemná, ale rtové blázna sehlcují jej.
12Besede iz ust modrega moža so milobne, ustnice bedakove pa njega samega pogoltnejo.
13Počátek slov úst jeho jest nemoudrost, a ostatek mluvení jeho pouhé bláznovství.
13Začetek besed ust njegovih je neumnost in konec govorjenja njegovega je zlobna blaznost.
14Nebo blázen mnoho mluví, ješto neví člověk ten, co budoucího jest. To zajisté, co bude po něm, kdo mu oznámí?
14Bedak rad govori veliko besed; toda človek ne ve, kaj bode, in kar pride za njim, kdo mu oznani?
15Práce bláznů k ustání je přivodí, nebo neumí ani do města trefiti.
15Trud bedaka izmozgava, ker niti ne ve, kako bi šel v mesto.
16Běda tobě, země, když král tvůj dítě jest, a knížata tvá ráno hodují.
16Gorje ti, o dežela, ako je tvoj kralj otrok in tvoji knezi se gosté že zjutraj!
17Blahoslavená jsi ty země, když král tvůj jest syn šlechetných, a knížata tvá, když čas jest, jídají pro posilnění, a ne pro opilství.
17Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčavo in ne iz požrešnosti!
18Ano pro lenost schází krov, a pro opuštění rukou kapává do domu.
18Vsled lenobe gnije streha in po zanikarnosti kaplje v hišo.
19Pro obveselení strojívají hody, a víno obveseluje život, peníze pak ke všemu dopomáhají.
19Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
20Ani sám u sebe králi nezlořeč, ani v skrýších pokoje svého nezlořeč mocnějšímu; nebo pták nebeský donesl by hlas ten, a to, což křídla má, vyjevilo by řeč tvou.
20Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.