1Takto praví Panovník Hospodin: Brána síně vnitřní, kteráž patří k východu, bude zavřená po šest dní všedních, v den pak sobotní otevřína bude; též v den novměsíce otvírána bude.
1Tako pravi Gospod Jehova: Vrata notranjega dvorišča, ki gledajo proti jutru, bodo zaprta šest delavnikov, ali v sobotni dan naj se odpro, tudi v dan mlaja naj se odpro.
2I přijde kníže cestou síně brány zevnitř, a postaví se u veřeje té brány, a budou obětovati kněží obět zápalnou jeho, i oběti pokojné jeho, a pokloně se na prahu brány, potom vyjde. Brána pak nebude zavírána do večera,
2In knez naj vstopi skozi vežo ob vratih, od zunaj, in se postavi ob podbojih pri vratih; in duhovniki naj darujejo žgalščino njegovo in mirovne daritve njegove, on pa naj moli na pragu pri vratih; potem pojde ven, vrata pa naj se ne zapro do večera.
3Aby se klaněl lid země té u dveří brány té ve dny sobotní, i na novměsíce před Hospodinem.
3In ljudstvo dežele naj moli ob vhodu teh vrat pred GOSPODOM ob sobotah in ob mlajih.
4Obět pak zápalná, kterouž obětovati má kníže Hospodinu v den sobotní, šest beránků bez vady a skopec bez poškvrny,
4In žgalščina, ki naj jo knez daruje GOSPODU v sobotni dan, bodi: šest jagnjet brez madeža in oven brez madeža,
5A obět suchá, efi na skopce, i na beránky obět suchá, podlé toho, jakž naděleno, a oleje hin na efi.
5in kot jedilna daritev: efa bele moke za ovna, in jedilna daritev za jagnjeta bodi po zmožnosti njegovi, in hin olja k vsaki efi.
6Ke dni pak novměsíce ať jest volek mladý bez poškvrny, a šest beránků i skopec bez poškvrny.
6In v dan mlaja bodi mlad junec brez madeža in šest jagnjet in oven, brezmadežni naj bodo.
7Též ať obětuje efi oběti suché při volku, a efi při skopci i při beráncích, seč bude moci býti, a oleje hin na efi.
7In kot jedilno daritev naj pripravi: efo za junca in efo za ovna, za jagnjeta pa po zmožnosti svoji, in hin olja k vsaki efi.
8Kníže pak vcházeje, cestou síňce též brány půjde, a cestou její odejde.
8In kadar pride knez, naj vstopi skozi vežo ob vratih in po isti poti naj gre ven.
9Ale když vcházeti bude lid země té před Hospodina na slavnosti, ten kdož vejde cestou brány půlnoční, aby se klaněl, vyjde cestou brány polední; a ten kdož vejde cestou brány polední, vyjde cestou brány půlnoční. Nenavrátí se cestou té brány, kterouž všel, ale naproti ní vyjde.
9Ko pa pride ljudstvo dežele pred GOSPODA ob določenih praznikih: kdor vnide skozi severna vrata, da bi molil, naj gre ven skozi južna vrata, in kdor vstopi skozi južna, naj gre ven skozi severna vrata; naj se ne vrača po poti tistih vrat, skozi katera je prišel noter, temuč naj izide skozi nasprotno stoječa.
10A když oni vcházeti budou, kníže mezi nimi vcházeti bude, a když odcházeti budou, odejde.
10Knez pa, ko pojdejo noter, naj gre sredi njih, in ko gredo ven, naj gredo skupno.
11Též na svátky i na slavnosti ať jest suchá obět, efi na volka a efi na skopce, a na beránky, což naděleno, a oleje hin na efi.
11In ob določenih praznikih in prazničnih časih bodi jedilna daritev: efa bele moke za junca in efa za ovna, za jagnjeta pa bodi po zmožnosti njegovi, in hin olja k vsaki efi.
12Bude-li pak obětovati kníže obět dobrovolnou, zápal aneb oběti pokojné dobrovolně Hospodinu, tedy ať jest mu otevřína brána, kteráž k východu patří, a ať obětuje zápal svůj aneb pokojné oběti své, tak jakž obětuje v den sobotní. Potom odejde, a brána bude zavřína po odchodu jeho.
12In kadar hoče knez darovati prostovoljno žgalščino ali prostovoljno mirovno daritev GOSPODU, naj se mu odpro vrata, ki gledajo proti vzhodu; in naj opravi svojo žgalno daritev in mirovne daritve svoje, kakor jih opravlja sobotni dan; potem pojde ven, in ko odide, naj se zapro vrata.
13K tomu beránka ročního bez poškvrny obětovati bude v zápal každý den Hospodinu; každého jitra beránka obětovati bude.
13In vsak dan daruj GOSPODU enoletno brezmadežno jagnje v žgalno daritev, vsako jutro ga daruj.
14Též suchou obět přičiní k němu, každého jitra šestý díl efi, též oleje třetinu hin k skropení mouky bělné, suchou obět Hospodinu, nařízením věčným ustavičně.
14In s tem vred daruj jedilno daritev vsako jutro: šestinko efe in olja tretjinko hina, da se pokropi bela moka – kot jedilno daritev GOSPODU: večne postave so to, ki naj neprenehoma veljajo.
15A tak budou obětovati beránka i obět suchou, i olej každého jitra, zápal ustavičný.
15Tako naj darujejo jagnje in jedilno daritev in olje vsako jutro v neprestano žgalno daritev.
16Taktoť praví Panovník Hospodin: Dá-li kníže dar někomu z synů svých, dědictvíť jeho jest, synů jeho buď, k vládařství jejich dědičnému.
16Tako pravi Gospod Jehova: Ako podeli knez kateremu svojih sinov dar, je njegova dediščina; njegovih sinov bodi, njih dedna posest je.
17Jestliže pak dá dar z dědictví svého některému z služebníků svých, také bude jeho až do léta svobodného, kdyžto navrátí se knížeti tomu; však dědictví jeho budou míti synové jeho.
17Ako pa pokloni kateremu hlapcev svojih dar od dediščine svoje, bodi njegovo do leta svobode, potem pa pripadi zopet knezu; dediščina je namreč njegova, sinom njegovim lastna.
18Aniž bude bráti kníže z dědictví lidu, z vládařství jejich je vytiskuje; z svého vládařství dědictví dá synům svým, aby nebyl rozptylován lid můj žádný z vládařství svého.
18Knez pa ne sme ničesar vzeti od dediščine ljudstva, da bi jih siloma spravil iz njih posesti; od svoje lastnine naj podeli dediščino sinom svojim, da se ne razkropi ljudstvo moje, drug za drugim iz posesti svoje.
19Potom vedl mne průchodem, kterýž jest po straně brány, k kněžím do komůrek svatých, kteréž patřily na půlnoci, a aj, tu bylo místo po dvou bocích k západu.
19In peljal me je skozi vhod, ki je bil ob strani vrat, v svete sobice za duhovnike, ki so gledale proti severu; in glej, ondi je bil prostor v skrajnem kotu proti zahodu.
20I řekl mi: Toto jest místo, kdež vaří kněží oběti za vinu a za hřích, kdež smaží oběti suché, aby nevynášeli do síně zevnitřní ku posvěcování lidu.
20In mi reče: To je prostor, kjer naj duhovniki kuhajo daritev za krivdo in za greh, kjer naj pečejo jedilno daritev, da jim jih ne bo treba nositi na zunanje dvorišče, da ne posvetijo ljudstva.
21Vyvedl mne též do síně zevnitřní, a vodil mne po čtyřech koutech síně, a aj, síň byla v každém rohu té síně.
21Nato me pelje ven na zunanje dvorišče in me vodi mimo štirih dvornih voglov; in glej, na vsakem voglu dvorišča je bil dvorec.
22Ve čtyřech úhlech té síně byly síně s komíny, čtyřidcíti loket zdélí a třídcíti zšíří; míra jednostejná těch čtyř síní nárožních.
22V štirih kotih dvorišča so bili ograjeni dvori, po štirideset komolcev dolgi in trideset široki; vsi štirje dvorci so imeli enako mero.
23A v těch čtyřech byly kuchyňky vůkol, též ohniště zdělána v těch kuchyňkách vůkol.
23In zid je bil okoli vseh štirih naokrog; in ognjišča so bila narejena pod zidom okoliinokoli.In mi reče: To so kuhinje, kjer naj hišni strežaji kuhajo klalno daritev ljudstva.
24I řekl mi: Ta jsou místa těch, kteříž vaří, kdežto vaří služebníci domu oběti lidu.
24In mi reče: To so kuhinje, kjer naj hišni strežaji kuhajo klalno daritev ljudstva.