1Protož jest-li jaké potěšení v Kristu, jest-li které utěšení lásky, jest-li která společnost Ducha svatého, jsou-li která milosrdenství a slitování,
1Če je torej pri vas kako izpodbujanje v Kristusu, če je kaka tolažba ljubezni, če kaka sodeležnost Duha, če kako usmiljenje in milovanje:
2Naplňte radost mou v tom, abyste jednostejného smyslu byli, jednostejnou lásku majíce, jednodušní jsouce, jednostejně smýšlejíce,
2napolnite mi veselje s tem, da ste složni, da imate eno ljubezen, enodušno ravnate, za eno skrbite;
3Nic nečiňte skrze svár anebo marnou chválu, ale v pokoře jedni druhé za důstojnější sebe majíce.
3ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.
4Nehledejte jeden každý svých věcí, ale každý také toho, což jest jiných.
4Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega.
5Budiž tedy tatáž mysl při vás, jakáž byla při Kristu Ježíši,
5To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu:
6Kterýž jsa v způsobu Božím, nepoložil sobě toho za loupež rovný býti Bohu,
6kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu,
7Ale samého sebe zmařil, způsob služebníka přijav, podobný lidem učiněn.
7temuč samega sebe je izpraznil [Ali: v nič dejal.] in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka,
8A v způsobu nalezen jako člověk, ponížil se, poslušný jsa učiněn až do smrti, a to do smrti kříže.
8se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu.
9Protož i Bůh povýšil ho nade vše a dal jemu jméno, kteréž jest nad každé jméno,
9Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime;
10Aby ve jménu Ježíše každé koleno klekalo, těch, kteříž jsou na nebesích, a těch, jenž jsou na zemi, i těch, jenž jsou pod zemí,
10da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo,
11A každý jazyk aby vyznával, že Ježíš Kristus jest Pánem v slávě Boha Otce.
11in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta.
12A tak, moji milí, jakož jste vždycky poslušni byli, netoliko v přítomnosti mé, ale nyní mnohem více, když jsem vzdálen od vás, s bázní a s třesením spasení své konejte.
12Zatorej, ljubljeni moji, kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, temuč mnogo bolj sedaj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje;
13Bůh zajisté jest, kterýž působí v vás i chtění i skutečné činění, podle dobře libé vůle své.
13Bog namreč je, ki dela v vas i voljo i delovanje, po svoji dobri volji.
14Všecko pak čiňte bez reptání a bez pochybování,
14Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja,
15Abyste byli bez úhony, a upřímí synové Boží, bez obvinění uprostřed národu zlého a převráceného; mezi kterýmižto svěťte jakožto světla na světě,
15da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodú, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu
16Slovo života zachovávajíce, k chloubě mé v den Kristův, aby bylo vidíno, že jsem ne nadarmo běžel, ani nadarmo pracoval.
16in jim predstavljate besedo življenja; da imam hvalo za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in ne trudil se zastonj.
17A bychť pak i obětován byl pro obět a službu víře vaší, raduji se a spolu raduji se se všemi vámi.
17Ali ko bi bil tudi darovan nad daritvijo in službo vere vaše, veselim se in z vami vsemi vred se veselim.
18A též i vy radujte se a spolu radujte se se mnou.
18Enako pa se veselite tudi vi in veselite se z menoj vred!
19Mámť pak naději v Kristu Ježíši, že Timotea brzy pošli vám, abych i já pokojné mysli byl, zvěda, kterak vy se máte.
19Upam pa v Gospoda Jezusa, da vam skoraj pošljem Timoteja, da bodem tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je pri vas.
20Nebo žádného tak jednomyslného nemám, kterýž by tak vlastně o vaše věci pečoval.
20Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve;
21Všickni zajisté svých věcí hledají, a ne těch, kteréž jsou Krista Ježíše.
21zakaj vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa.
22Ale jej zkušeného býti víte, podle toho, že jakož syn s otcem se mnou přisluhoval v evangelium.
22Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija.
23Tohoť hle, naději mám, že pošli, jakž jen porozumím, co se bude díti se mnou.
23Tega torej upam poslati, precej ko izprevidim, kako bo z menoj.
24Mámť pak naději v Pánu, že i sám brzo k vám přijdu.
24Trdno se pa nadejam v Gospodu, da tudi sam pridem skoraj.
25Ale zdálo se mi za potřebné Epafrodita, bratra a pomocníka a spolurytíře mého, vašeho pak apoštola i služebníka, v potřebě mé poslati k vám,
25Potrebno se mi je pa zdelo poslati k vam Epafrodita, brata in sodelavca in sovojaka mojega, vašega pa poslanca in služabnika potrebe moje;
26Poněvadž takovou měl žádost vás všecky viděti, a velmi těžek nad tím byl, že jste o něm slyšeli, že by byl nemocen.
26kajti hrepenel je po vas vseh in se žalostil, ker ste slišali, da je zbolel.
27A bylť jest jistě nemocen, i blízek smrti, ale Bůh se nad ním smiloval, a ne nad ním toliko, ale i nade mnou, abych zámutku na zámutek neměl.
27In res, da je zbolel in je bil blizu smrti; ali Bog se ga je usmilil, a ne samo njega, ampak tudi mene, da ne bi imel žalosti nad žalost.
28Protož tím spěšněji poslal jsem ho k vám, abyste, vidouce jej zase, zradovali se, a já abych byl bez zámutku.
28Tem hitreje torej sem ga poslal, da ga vidite ter se veselite in da bodem jaz manj žalosten.
29Protož přijmětež jej v Pánu se vší radostí, a mějte takové v uctivosti.
29Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem, in take imejte v čislih;kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, vnemar pustivši življenje, da bi nadomestil, s čimer mi vi niste mogli poslužiti.
30Neboť jest pro dílo Kristovo až k smrti se přiblížil, opováživ se života svého, jedné aby doplnil to, v čemž jste vy měli nedostatek při posloužení mně.
30kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, vnemar pustivši življenje, da bi nadomestil, s čimer mi vi niste mogli poslužiti.