¹Ja Jumal kõneles kõik need sõnad, öeldes:

¹In Bog je govoril vse te besede, rekoč:

²'Mina olen Issand, sinu Jumal, kes sind tõi välja Egiptusemaalt, orjusekojast.

²Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

³Sul ei tohi olla muid jumalaid minu palge kõrval!

³Ne imej drugih bogov zraven mene.

⁴Sa ei tohi enesele teha kuju ega mingisugust pilti sellest, mis on ülal taevas, ega sellest, mis on all maa peal, ega sellest, mis on maa all vees!

⁴Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo:

⁵Sa ei tohi neid kummardada ega neid teenida, sest mina, Issand, sinu Jumal, olen püha vihaga Jumal, kes vanemate süü nuhtleb laste kätte kolmanda ja neljanda põlveni neile, kes mind vihkavad,

⁵ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo,

⁶aga kes heldust osutab tuhandeile neile, kes mind armastavad ja mu käske peavad!

⁶in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

⁷Sa ei tohi Issanda, oma Jumala nime asjata suhu võtta, sest Issand ei jäta seda nuhtlemata, kes tema nime asjata suhu võtab!

⁷Ne imenuj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga, zakaj GOSPOD ne pusti brez kazni njega, ki bi imenoval ime njegovo po nemarnem.

⁸Pea meeles, et sa pead hingamispäeva pühitsema!

⁸Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ.

⁹Kuus päeva tee tööd ja toimeta kõiki oma talitusi,

⁹Šest dni boš delal in opravljal ves posel svoj,

¹⁰aga seitsmes päev on Issanda, sinu Jumala hingamispäev. Siis sa ei tohi toimetada ühtegi talitust, ei sa ise ega su poeg ja tütar, ega su sulane ja teenija, ega su veoloom ega võõras, kes su väravais on!

¹⁰ali sedmi dan je čas počitka GOSPODU, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne živina tvoja, niti tujec, ki je v vratih tvojih.

¹¹Sest kuue päevaga tegi Issand taeva ja maa, mere ja kõik, mis neis on, ja ta hingas seitsmendal päeval: seepärast Issand õnnistas hingamispäeva ja pühitses selle.

¹¹Zakaj v šestih dneh je ustvaril GOSPOD nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

¹²Sa pead oma isa ja ema austama, et su elupäevi pikendataks sellel maal, mille Issand, su Jumal, sulle annab!

¹²Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da se podaljšajo dnevi tvoji v deželi, katero ti da GOSPOD, Bog tvoj.

¹³Sa ei tohi tappa!

¹³Ne ubijaj.

¹⁴Sa ei tohi abielu rikkuda!

¹⁴Ne prešeštvuj.

¹⁵Sa ei tohi varastada!

¹⁵Ne kradi.

¹⁶Sa ei tohi tunnistada oma ligimese vastu valetunnistajana!

¹⁶Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

¹⁷Sa ei tohi himustada oma ligimese koda! Sa ei tohi himustada oma ligimese naist, sulast ega teenijat, härga ega eeslit ega midagi, mis su ligimese päralt on!'

¹⁷Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega svojega, ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla njegovega, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.

¹⁸Ja kogu rahvas kuulis ja nägi müristamist, tuleleeke, sarvehäält ja mäe suitsemist. Kui rahvas seda nägi, siis ta vabises ja jäi eemale seisma.

¹⁸In vse ljudstvo je čulo grmenje in trombe glas in videlo plamene in kadečo se goro; in ko je ljudstvo to videlo, je trepetalo in se postavilo oddaleč.

¹⁹Ja nad ütlesid Moosesele: 'Räägi sina meiega, siis me kuulame! Ainult ärgu Jumal meiega rääkigu, et me ei sureks!'

¹⁹In rekli so Mojzesu: Govóri ti z nami, in poslušali bomo; nikar pa naj ne govori z nami Bog, da ne umrjemo.

²⁰Aga Mooses vastas rahvale: 'Ärge kartke, sest Jumal on tulnud teid katsuma, et teil oleks tema kartus silme ees, selleks et te pattu ei teeks!'

²⁰In Mojzes reče ljudstvu: Ne bojte se, kajti zato, da bi vas izkusil je prišel Bog, in zato, da bode strah njegov pred vašim obličjem da ne grešite.

²¹Ja rahvas püsis eemal; aga Mooses ligines pimedusele, kus oli Jumal.

²¹In stalo je ljudstvo oddaleč, Mojzes pa se je približal temi, v kateri je bil Bog.

²²Ja Issand ütles Moosesele: 'Ütle Iisraeli lastele nõnda: Te nägite, et ma taevast teiega rääkisin.

²²In govoril je GOSPOD Mojzesu: Tako porečeš sinovom Izraelovim: Sami ste videli, da sem iz nebes govoril z vami.

²³Minu kõrvale ei tohi te midagi teha: te ei tohi enestele teha hõbe- ja kuldjumalaid!

²³Ne delajte si ničesar zraven mene, bogov iz srebra in bogov iz zlata si nikar ne delajte!

²⁴Tee mulle mullast altar ja ohverda selle peal oma põletus- ja tänuohvreid, oma lambaid, kitsi ja veiseid! Kõigis paigus, kus ma käsin oma nime kuulutada, tulen ma sinu juurde ja õnnistan sind.

²⁴Napraviš mi oltar iz prsti, in na njem boš daroval svoje žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in goved svojo; na vsako mesto, kjerkoli storim, da se bo spominjalo imena mojega, bom prihajal k tebi in te blagoslovil.

²⁵Aga kui sa teed mulle kivialtari, siis ära ehita seda tahutud kividest, sest peitliga raiudes sa rüvetad selle!

²⁵In če mi napraviš oltar iz kamenja, ne gradi ga iz rezanih kamenov: kajti ako si vihtel nad njim železo svoje, si ga oskrunil.Tudi ne boš stopal po stopnicah k oltarju mojemu, da se ne odkrije sramota tvoja pred njim.

²⁶Ja ära astu mu altari juurde üles astmeid mööda, et su ihu selle ees ei paljastuks!

²⁶Tudi ne boš stopal po stopnicah k oltarju mojemu, da se ne odkrije sramota tvoja pred njim.