Estonian

Slovenian

Genesis

22

1Pärast neid sündmusi pani Jumal Aabrahami proovile ning ütles temale: 'Aabraham!' Ja ta vastas: 'Siin ma olen!'
1Zgodi se pa po teh dogodkih, da je Bog izkušal Abrahama, in mu reče: Abraham! On pa odgovori: Glej, tu sem.
2Ja tema ütles: 'Võta nüüd Iisak, oma ainus poeg, keda sa armastad, ja mine Morijamaale ning ohverda ta seal põletusohvriks ühel neist mägedest, mis ma sulle nimetan!'
2In mu veli: Vzemi sedaj sina svojega, edinca svojega, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morijo, ter daruj mi ga tam v žgalno daritev vrhu ene onih gor, ki ti jo bom povedal.
3Ja Aabraham tõusis hommikul vara, saduldas oma eesli, võttis enesega kaasa kaks noort meest ja oma poja Iisaki, lõhkus põletusohvri puud, seadis minekule ja läks paika, millest Jumal temale oli rääkinud.
3Vstane torej Abraham zgodaj tisto jutro, osedla osla svojega ter vzame dva hlapcev svojih s seboj in Izaka, sinu svojega. In nakolje drv za žgalno daritev, vstane ter odrine v kraj, o katerem mu je bil Bog povedal.
4Kolmandal päeval tõstis Aabraham oma silmad üles ja nägi seda paika kaugelt.
4Tretji dan povzdigne Abraham oči in ugleda tisti kraj oddaleč.
5Ja Aabraham ütles oma noortele meestele: 'Jääge teie eesliga siia! Mina ja poiss läheme sinna, kummardame ja tuleme siis tagasi teie juurde.'
5In Abraham zapove hlapcema: Ostanita tukaj z oslom, jaz pa in deček pojdeva do tja, in ko odmoliva, se vrneva k vama.
6Ja Aabraham võttis põletusohvri puud, pani need oma pojale Iisakile õlale, võttis enda kätte tule ja noa ning mõlemad läksid üheskoos.
6In Abraham vzame drva za žgalno daritev, jih naloži Izaku, sinu svojemu, v roko svojo pa vzame ogenj in nož; tako sta šla oba skupaj.
7Ja Iisak rääkis oma isa Aabrahamiga ning ütles: 'Isa!' Ja tema vastas: 'Siin ma olen, mu poeg!' Siis ta ütles: 'Näe, siin on tuli ja puud, aga kus on ohvritall?'
7Ogovori pa Izak Abrahama, očeta svojega, in reče: Oče moj! On veli: Tu sem, sin moj! In reče: Glej, ogenj in drva, a kje je jagnje za žgalno daritev?
8Ja Aabraham vastas: 'Küllap Jumal vaatab enesele ohvritalle, mu poeg!' Nõnda läksid mõlemad üheskoos.
8Abraham pa reče: Bog si preskrbi jagnje za žgalno daritev, sin moj. In tako sta šla oba skupaj.
9Ja kui nad jõudsid paika, millest Jumal temale oli rääkinud, ehitas Aabraham sinna altari, ladus puud, sidus kinni oma poja Iisaki ja pani ta altarile puude peale.
9Ko sta pa prišla na tisti kraj, ki mu ga je bil povedal Bog, postavi ondi Abraham oltar ter razloži drva, in zveže Izaka, sina svojega ter ga položi na oltar nad drva.
10Ja Aabraham sirutas käe ja võttis noa, et tappa oma poeg.
10In iztegne Abraham roko svojo in prime za nož, da bi zaklal sina svojega.
11Aga Issanda ingel hüüdis teda taevast ja ütles: 'Aabraham, Aabraham!' Ja tema vastas: 'Siin ma olen!'
11Ali angel GOSPODOV mu zakliče z neba ter reče: Abraham, Abraham! On pa reče: Tu sem!
12Siis ta ütles: 'Ära pane kätt poisi külge ja ära tee temale midagi, sest nüüd ma tean, et sa kardad Jumalat ega keela mulle oma ainsat poega!'
12In veli: Ne iztezaj roke svoje na dečka in nič mu ne stori: kajti sedaj sem spoznal, da se bojiš Boga, ker mi nisi odrekel sinú svojega, edinca svojega.
13Ja Aabraham tõstis oma silmad üles, vaatas, ja ennäe, üks jäär oli rägastikus sarvipidi kinni. Ja Aabraham läks ning võttis jäära ja ohverdas selle põletusohvriks oma poja asemel.
13In Abraham povzdigne oči in pogleda, in glej, oven je za njim, z rogovi zapleten v trnje. Šel je torej Abraham ter vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto sina svojega.
14Ja Aabraham pani sellele paigale nimeks 'Issand näeb'. Seepärast öeldakse tänapäevalgi: 'Issanda mäel ta näitab end.'
14Zato je imenoval Abraham tisti kraj Jehova jire [T. j. GOSPOD preskrbi.], odtod se govori do dandanes: Na gori GOSPODOVI se preskrbi.
15Ja Issanda ingel hüüdis Aabrahami teist korda taevast
15In zakliče angel GOSPODOV Abrahamu vdrugič z neba
16ning ütles temale: 'Ma vannun iseenese juures, ütleb Issand: sellepärast et sa seda tegid ega keelanud mulle oma ainsat poega,
16in reče: Pri sebi samem prisegam, govori GOSPOD: Ker si to storil in mi nisi odrekel sinu svojega, edinca svojega,
17ma õnnistan sind tõesti ja teen su soo väga paljuks - nagu tähti taevas ja nagu liiva mere ääres - ja su sugu vallutab oma vaenlaste väravad!
17te bom obiloma blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih;
18Ja sinu soo nimel õnnistavad endid kõik maailma rahvad, sellepärast et sa võtsid kuulda mu häält!'
18in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.
19Siis Aabraham läks tagasi oma noorte meeste juurde, ja nad tõusid ning läksid üheskoos Beer-Sebasse. Ja Aabraham jäi elama Beer-Sebasse.
19In Abraham se vrne k hlapcema, in vstanejo ter gredo skupaj v Bersebo. In bival je Abraham v Bersebi.
20Ja pärast neid sündmusi teatati Aabrahamile ja öeldi: 'Vaata, Milka on ka su vennale Naahorile poegi ilmale toonud:
20In zgodi se po teh dogodkih, da so sporočili Abrahamu: Glej, porodila je tudi Milka sinove Nahorju, bratu tvojemu:
21Uusi, tema esmasündinu, Buusi, selle venna, Kemueli, Arami isa,
21Uza, prvenca njegovega, in Buza, brata njegovega, in Kemuela, očeta Aramovega,
22Kesedi, Haso, Pildase, Jidlafi ja Betueli.'
22in Keseda in Hazona in Pildasa in Jidlafa in Betuela.
23Ja Betuelile sündis Rebeka. Need kaheksa tõi Milka ilmale Naahorile, Aabrahami vennale.
23Betuel pa je rodil Rebeko; teh osem je porodila Milka Nahorju, Abrahamovemu bratu.Priležnica pa njegova, ki ji je ime Reuma, je tudi rodila Tebaha in Gahama in Tahasa in Maaka.
24Ja tema liignaine, Reuma nimi, sünnitas ka - Teba, Gahami, Tahase ja Maaka.
24Priležnica pa njegova, ki ji je ime Reuma, je tudi rodila Tebaha in Gahama in Tahasa in Maaka.