1ויאמר יהוה אל משה בא אל פרעה ואמרת אליו כה אמר יהוה שלח את עמי ויעבדני׃
1Tedaj reče GOSPOD Mojzesu: Idi k Faraonu in mu reci: Tako pravi GOSPOD: Izpusti moje ljudstvo, da mi služi!
2ואם מאן אתה לשלח הנה אנכי נגף את כל גבולך בצפרדעים׃
2Če se boš pa branil ga izpustiti, glej, udarim vse pokrajine tvoje z žabami.
3ושרץ היאר צפרדעים ועלו ובאו בביתך ובחדר משכבך ועל מטתך ובבית עבדיך ובעמך ובתנוריך ובמשארותיך׃
3In v reki bo kar mrgolelo žab, in izlezle bodo in šle v hišo tvojo in v spalnico in na posteljo tvojo, in v hiše služabnikov tvojih in med ljudstvo tvoje in v peči tvoje in v nečke tvoje;
4ובכה ובעמך ובכל עבדיך יעלו הצפרדעים׃
4tudi na tebe kakor na tvoje ljudstvo in na vse služabnike tvoje bodo prilezle žabe.
5ויאמר יהוה אל משה אמר אל אהרן נטה את ידך במטך על הנהרת על היארים ועל האגמים והעל את הצפרדעים על ארץ מצרים׃
5In GOSPOD reče Mojzesu: Véli Aronu: Iztegni roko s palico svojo nad rekami, nad vodotoki in nad ribniki in stóri, da pridejo žabe nad deželo Egiptovsko.
6ויט אהרן את ידו על מימי מצרים ותעל הצפרדע ותכס את ארץ מצרים׃
6In iztegne Aron roko svojo nad vodami Egipta, in žabe so prilezle na dan in pokrile deželo Egiptovsko.
7ויעשו כן החרטמים בלטיהם ויעלו את הצפרדעים על ארץ מצרים׃
7In storili so pismouki enako s čarovništvom svojim, in izpeljali so žabe nad zemljo Egiptovsko.
8ויקרא פרעה למשה ולאהרן ויאמר העתירו אל יהוה ויסר הצפרדעים ממני ומעמי ואשלחה את העם ויזבחו ליהוה׃
8Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona in reče: Prosite GOSPODA, da odpravi žabe od mene in ljudstva mojega, in odpustil bom ljudstvo, da daruje GOSPODU.
9ויאמר משה לפרעה התפאר עלי למתי אעתיר לך ולעבדיך ולעמך להכרית הצפרדעים ממך ומבתיך רק ביאר תשארנה׃
9In Mojzes reče Faraonu: Čast ti bodi pred menoj, da določiš, za kateri čas naj prosim zate in za služabnike tvoje in za ljudstvo tvoje, da se zatró žabe pri tebi in po hišah tvojih, samo v reki naj ostanejo.
10ויאמר למחר ויאמר כדברך למען תדע כי אין כיהוה אלהינו׃
10On pa reče: Za jutri. In Mojzes odgovori: Bodi po tvoji besedi, zato da spoznaš, da ni nikogar, kakor je GOSPOD, naš Bog.
11וסרו הצפרדעים ממך ומבתיך ומעבדיך ומעמך רק ביאר תשארנה׃
11In zapustijo žabe tebe in hiše tvoje in služabnike tvoje in ljudstvo tvoje, samo v reki ostanejo.
12ויצא משה ואהרן מעם פרעה ויצעק משה אל יהוה על דבר הצפרדעים אשר שם לפרעה׃
12In odideta Mojzes in Aron izpred Faraona; Mojzes pa je vpil h GOSPODU zaradi žab, ki jih je bil poslal nad Faraona.
13ויעש יהוה כדבר משה וימתו הצפרדעים מן הבתים מן החצרת ומן השדת׃
13In storil je GOSPOD po besedi Mojzesovi, in poginile so žabe v hišah, v dvorih in na poljih.
14ויצברו אתם חמרם חמרם ותבאש הארץ׃
14In nagrabili so jih velike grmade, in smrdela je zemlja.
15וירא פרעה כי היתה הרוחה והכבד את לבו ולא שמע אלהם כאשר דבר יהוה׃
15Ko je pa videl Faraon, da je prišla olajšava, je zakrknil svoje srce in ni ju poslušal kakor je bil govoril GOSPOD.
16ויאמר יהוה אל משה אמר אל אהרן נטה את מטך והך את עפר הארץ והיה לכנם בכל ארץ מצרים׃
16In GOSPOD reče Mojzesu: Véli Aronu: Iztegni palico svojo in udari prah zemlje, in postanejo iz njega komarji po vsej deželi Egiptovski.
17ויעשו כן ויט אהרן את ידו במטהו ויך את עפר הארץ ותהי הכנם באדם ובבהמה כל עפר הארץ היה כנים בכל ארץ מצרים׃
17In storila sta tako; Aron namreč iztegne roko s palico svojo in udari prah zemlje, in prišli so komarji na ljudi in na živino; iz vsega prahu zemlje so postali komarji po vsej deželi Egiptovski.
18ויעשו כן החרטמים בלטיהם להוציא את הכנים ולא יכלו ותהי הכנם באדם ובבהמה׃
18In pismouki so poskušali isto s čarovništvom svojim, da napravijo komarje, a niso mogli. In bili so komarji na ljudeh in na živini.
19ויאמרו החרטמים אל פרעה אצבע אלהים הוא ויחזק לב פרעה ולא שמע אלהם כאשר דבר יהוה׃
19Pismouki so torej rekli Faraonu: Prst Božji je to! Ali Faraonovo srce se je otrdilo in ni ju slušal, kakor je bil govoril GOSPOD.
20ויאמר יהוה אל משה השכם בבקר והתיצב לפני פרעה הנה יוצא המימה ואמרת אליו כה אמר יהוה שלח עמי ויעבדני׃
20In GOSPOD reče Mojzesu: Vstani zjutraj zgodaj in stopi pred Faraona; glej, on pride ven k vodi, in mu reci: Tako pravi GOSPOD: Izpusti ljudstvo moje, da mi služi!
21כי אם אינך משלח את עמי הנני משליח בך ובעבדיך ובעמך ובבתיך את הערב ומלאו בתי מצרים את הערב וגם האדמה אשר הם עליה׃
21Sicer, če ne izpustiš ljudstva mojega, glej, pošljem nad tebe in nad služabnike tvoje in nad ljudstvo tvoje in v tvoje hiše pasje muhe; in hiše Egipčanov bodo polne pasjih muh, pa tudi zemlja, v kateri so.
22והפליתי ביום ההוא את ארץ גשן אשר עמי עמד עליה לבלתי היות שם ערב למען תדע כי אני יהוה בקרב הארץ׃
22In tisti dan izločim deželo Gosensko, ki v njej prebiva ljudstvo moje, da tam ne bode nič muh, zato da spoznaš, da sem jaz GOSPOD sredi zemlje.
23ושמתי פדת בין עמי ובין עמך למחר יהיה האת הזה׃
23In postavim znamenje rešitve med svojim ljudstvom in ljudstvom tvojim. Jutri se zgodi to znamenje.
24ויעש יהוה כן ויבא ערב כבד ביתה פרעה ובית עבדיו ובכל ארץ מצרים תשחת הארץ מפני הערב׃
24In GOSPOD je storil tako; in prišla je množica pasjih muh v hišo Faraonovo in v hiše služabnikov njegovih in nad vso deželo Egiptovsko, in pasje muhe so pokvarile deželo.
25ויקרא פרעה אל משה ולאהרן ויאמר לכו זבחו לאלהיכם בארץ׃
25Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona ter reče: Idite, darujte Bogu svojemu tu v deželi!
26ויאמר משה לא נכון לעשות כן כי תועבת מצרים נזבח ליהוה אלהינו הן נזבח את תועבת מצרים לעיניהם ולא יסקלנו׃
26In Mojzes odgovori: Ni spodobno, da tako storimo: zakaj gnusobo Egipčanov bi darovali GOSPODU, Bogu svojemu; če pa darujemo gnusobo Egipčanov pred njih očmi, ali nas ne bodo kamenali?
27דרך שלשת ימים נלך במדבר וזבחנו ליהוה אלהינו כאשר יאמר אלינו׃
27Tri dni hoda pojdemo v puščavo, da darujemo GOSPODU, Bogu svojemu, kakor nam bo velel.
28ויאמר פרעה אנכי אשלח אתכם וזבחתם ליהוה אלהיכם במדבר רק הרחק לא תרחיקו ללכת העתירו בעדי׃
28In Faraon reče: Pustim vas torej, da darujete GOSPODU, Bogu svojemu, v puščavi, samo ne hodíte predaleč. Molite zame!
29ויאמר משה הנה אנכי יוצא מעמך והעתרתי אל יהוה וסר הערב מפרעה מעבדיו ומעמו מחר רק אל יסף פרעה התל לבלתי שלח את העם לזבח ליהוה׃
29Mojzes pa reče: Glej, grem izpred tebe in prosil bom GOSPODA; in jutri popuste pasje muhe Faraona in služabnike njegove in ljudstvo njegovo. Samo da nas Faraon nič več na vara, ne hoteč odpustiti ljudstva, da daruje GOSPODU.
30ויצא משה מעם פרעה ויעתר אל יהוה׃
30In šel je Mojzes ven od Faraona ter prosil GOSPODA.
31ויעש יהוה כדבר משה ויסר הערב מפרעה מעבדיו ומעמו לא נשאר אחד׃
31In GOSPOD je storil po besedi Mojzesovi, in odžene pasje muhe od Faraona, od služabnikov njegovih in od ljudstva njegovega: niti ena ni ostala.Ali Faraon je zakrknil srce svoje tudi takrat in ni izpustil ljudstva.
32ויכבד פרעה את לבו גם בפעם הזאת ולא שלח את העם׃
32Ali Faraon je zakrknil srce svoje tudi takrat in ni izpustil ljudstva.