¹¶ E matau ana hoki tatou, ki te wahia to tatou whare wharau, te mea whenua nei, he whare ano to tatou, he mea hanga na te Atua, ehara i te whare hanga e te ringa, he mea mau tonu, i nga rangi.

¹Vemo namreč, če razpade zemeljska hiša našega prebivanja, da imamo prebivališče od Boga, hišo, ne z rokami napravljeno, večno, v nebesih.

²He pono hoki i tenei e aue ana tatou, e hiahia ana ki to tatou whare o te rangi hei kakahu mo tatou:

²Kajti v tem tudi zdihujemo, želeč, povrhu se obleči v prebivališče svoje, ki je iz nebes;

³Mehemea ia ki te whai kakahu tatou, e kore e rokohanga mai e noho tahanga ana.

³če se le pokaže, da smo tudi oblečeni, ne goli.

⁴Kei te aue hoki tatou, te hunga i tenei whare wharau, i te taimaha: ehara i te mea e hiahia ana kia unuhia o tatou nei, engari kia kakahuria iho kia horomia ai te mea matemate e te ora.

⁴Kajti kateri smo v tem šatoru, zdihujemo obteženi, ker se ne želimo sleči, ampak po vrhu se obleči, da življenje pogoltne to, kar je smrtnega.

⁵Na, ko te kaihanga i a tatou mo taua mea nei ano, ko te Atua, nana nei hoki i homai ki a tatou te wahi tuatahi, ara te Wairua.

⁵Kateri nas je pa ravno za to pripravil, je Bog, ki nam je tudi dal zastavo Duha.

⁶No reira i te mea e maia tonu ana tatou, e matau ana hoki, i a tatou e noho nei i te tinana, he mea motu ke mai i te Ariki ta tatou noho:

⁶Dobre volje smo torej vsekdar in vemo, dokler stanujemo v telesu, potujemo na tujem daleč od Gospoda,

⁷Ko ta tatou haere hoki kei runga i te whakapono, kahore i runga i te titiro;

⁷(zakaj po veri živimo, ne po tem, kar gledamo);

⁸E mea ana ahau, e maia ana ano tatou, ko ta tatou hoki e tino pai ai, kia noho motu ke i te tinana, kia noho ai i te Ariki.

⁸dobre volje smo pa in želimo rajši preseliti se iz telesa in biti doma pri Gospodu.

⁹Koia hoki tatou ka whai nei, ahakoa i konei e noho ana, ahakoa e noho ke ana, kia ahuarekaina mai tatou e ia.

⁹Zato si tudi prizadevamo, bodisi da stanujemo v telesu ali da se selimo, da smo njemu po volji.

¹⁰Kua takoto hoki te tikanga kia kitea tatou katoa ki mua i te nohoanga whakawa o te Karaiti; kia riro mai ai i tenei, i tenei, nga mea i mahia i te tinana, kia rite hoki ki tana i mahi ai, ahakoa pai, ahakoa kino.

¹⁰Zakaj vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsak po tem, kar je storil v telesu, bodisi dobro ali hudo.

¹¹Na, ka matau nei matou ki te wehi o te Atua, ka kukume matou i nga tangata, otira e kitea ana ano matou e te Atua; a e u ana toku whakaaro, kua kitea ano matou e o koutou hinengaro.

¹¹Vedoč torej za strah Gospodov, prepričujemo ljudi, a Bogu smo razodeti; upam pa, da smo tudi v vaših vesteh razodeti.

¹²¶ Ehara i te mea e whakapai ana ano matou i a matou ki a koutou, engari e korero ana hei hoatu i te take ki a koutou e whakamanamana ai koutou ki a matou, kia ai ai he mea hei whakautu ma koutou ki te hunga e whakamanamana ana ki to te kanohi, kah ore ki to te ngakau.

¹²Ne priporočamo vam zopet sami sebe, temuč vam dajemo priložnost, hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kateri se z zunanjim hvalijo in ne s tem kar je v srcu.

¹³Ahakoa hoki porangi matou, hei mea ia mo te Atua: ahakoa ranei tika o matou mahara, hei mea mo koutou.

¹³Kajti ako smo predaleč stopili, se je zgodilo za Boga; ako smo zmerni, smo za vas.

¹⁴E akiakina ana hoki matou e te aroha o te Karaiti; i a matou e whakaaro ana i tenei, kotahi i mate mo te katoa, no reira he hunga mate te katoa;

¹⁴Zakaj ljubezen Kristusova priganja nas, ki smo tako sodili: če je eden umrl za vse, so umrli vsi;

¹⁵I mate hoki ia mo te katoa, kia kaua ai te hunga e ora ana e ora mo ratou ano a muri ake nei, engari mo tenei i mate nei mo ratou, a i ara ake ano.

¹⁵in za vse je umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl in je bil obujen.

¹⁶¶ No reira a mua ake nei e kore matou e matau ki te tangata, ara ki tona kikokiko: ae ra, ahakoa matau matou ki a te Karaiti, ara ki tona kikokiko, otiia e kore matou e matau pena ki a ia a mua ake nei.

¹⁶Zatorej mi od sedaj nikogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj ga več ne poznamo.

¹⁷Na ki te mea kei roto i a te Karaiti tetahi, he mahinga hou ia: kua pahemo nga mea tawhito, na kua hou nga mea katoa.

¹⁷Zato če je kdo v Kristusu, je novo stvarjenje; staro je prešlo, glej, postalo je novo vse.

¹⁸Ko te putake ia o nga mea katoa ko te Atua, i hohou nei i ta tatou rongo ki a ia i runga i a te Karaiti, a homai ana e ia ki a matou te minitatanga o te houhanga rongo;

¹⁸A vse to je iz Boga, ki nas je spravil s seboj po Kristusu in nam je dal službo sprave.

¹⁹Ara, i roto te Atua i a te Karaiti e hohou ana i ta te ao rongo ki a ia, kore ake e whakairia ki a ratou o ratou he; a kua tukua mai ki a matou te kupu mo te houhanga rongo.

¹⁹Bog je namreč bil v Kristusu in je svet spravil s seboj in jim ni zaračunil njih grehov, in poveril je nam besedo sprave.

²⁰Na he karere matou na te Karaiti, me te mea ano ko te Atua tenei kei roto i a matou e karanga ana; ko matou hei whakakapi mo te Karaiti ki te tohe atu kia koutou, kia hohia ta koutou rongo ki te Atua.

²⁰Namesto Kristusa smo torej poslani [Ali: Poslanci smo torej za Kristusa.], kakor da bi Bog opominjal po nas. Prosimo namesto Kristusa: Spravite se z Bogom!Tega, ki ni poznal greha, je storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.

²¹Ko ia, kihai nei i matau ki te hara, meinga ana hei hara mo tatou, kia meinga ai tatou ko te tika o te Atua i roto i a ia.

²¹Tega, ki ni poznal greha, je storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.