¹¶ I te toru o nga tau o te kingitanga o Iehoiakimi kingi o Hura ka tae mai a Nepukaneha kingi o Papurona ki Hiruharama, whakapaea ana e ia.

¹V tretjem letu kraljevanja Jojakima, kralja Judovega, je prišel Nebukadnezar, kralj v Babilonu, pred Jeruzalem in ga je oblegal.

²Na ka hoatu e te Ariki a Iehoiakimi kingi o Hura ki tona ringa, me etahi o nga oko o te whare o te Atua, a kawea ana e ia ki te whenua o Hinara, ki te whare o tona atua; i mauria atu ano nga oko e ia ki te whare taonga o tona atua.

²In Gospod mu je dal v roko Jojakima, kralja na Judovem, in nekatere izmed posod hiše Božje. In prepeljal jih je v deželo Sinear, v svojega boga hišo: posode tiste je dejal v zakladnico boga svojega.

³Na ka ki atu te kingi ki a Ahapenata rangatira o ana unaka, kia tikina etahi o nga tama a Iharaira, ara o nga uri o te kingi o nga rangatira hoki;

³In kralj je ukazal Aspenazu, načelniku svojih dvornikov, naj pripelje mladeničev iz sinov Izraelovih od kraljevega zaroda in od plemenitnikov,

⁴Etahi tama kahore nei o ratou koha, he pai ano te ahua, e matau ana ki nga whakaaro nui katoa, e mohio ana ki nga tikanga, e matau ana ki nga whakaaro mohio, he hunga e pai ana hei tu ki te whare o te kingi; a mana ratou e whakaako ki te matauran ga, ki te reo hoki o nga Karari.

⁴brez kakršnega koli madeža, lepe postave in dovzetnih za pouk v vsej modrosti, bistre pameti in obdarovanih z razumnostjo in sposobnih, da stoje v palači kraljevi ter da bi jih učili pismenstva in jezika Kaldejcev.

⁵I whakaritea ano e te kingi tetahi wahi o ta te kingi kai ma ratou, he mea mo ia ra, mo ia ra, me tetahi wahi o te waina i inumia e ia, a kia toru nga tau e whangaia ai ratou; kia taka ai aua tau, ka tu ratou ki te aroaro o te kingi.

⁵In kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina, ki ga je sam pil, in da jih tako vzgajajo tri leta, in potem naj bi stali pred kraljem.

⁶Na i roto i enei ko etahi o nga tama a Hura, ko Raniera, ko Hanania, ko Mihaera, ko Ataria.

⁶Bili so pa med njimi, iz sinov Judovih: Daniel, Hananija, Misael in Azarija.

⁷Na ka tapa he ingoa mo ratou e te rangatira unaka: ko tana ingoa mo Raniera, ko Peretehatara; mo Hanania, ko Hataraka; mo Mihaera, ko Mehaka; mo Ataria, ko Apereneko.

⁷In knez dvornikov jim je dal imena, in je imenoval Daniela Beltsazarja in Hananija Sadraha in Misaela Mesaha in Azarija Abednega.

⁸¶ Otiia kua takoto to Raniera whakaaro i roto i tona ngakau, kia kaua ia e poke i ta te kingi kai, i te waina ranei i inumia e ia. Na ka tono ia ki te rangatira unaka kia kaua ia e whakapoke i a ia.

⁸Ali Daniel se je namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo in z vinom, ki ga je kralj pil; zato poprosi kneza dvornikov, da mu ne bodi treba se omadeževati.

⁹Na, kua mea te Atua kia manakohia a Raniera, kia arohaina e te rangatira unaka.

⁹Bog pa je dal Danielu doseči milost in usmiljenje pri knezu dvornikov.

¹⁰Na ka mea te rangatira unaka ki a Raniera, E wehi aha ahau i toku ariki, i te kingi, nana nei i whakarite ta koutou e kai ai, ta koutou e inu ai: hei aha hoki i tirohia mai ai e ia o koutou mata he kino iho i o nga tamariki pena me koutou te kau matua? ma kona ka meinga ahau e koutou kia hopohopo ki toku upoko i te kingi.

¹⁰In reče knez dvornikov Danielu: Bojim se gospoda svojega, kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti čemu naj vidi, da so vaši obrazi medlejši nego drugih mladeničev vaše starosti? Tako bi bili krivi, če bi mi kralj vzel glavo.

¹¹Ano ra ko Raniera ki a Meretara, ki ta te rangatira unaka i whakarite ai hei kaitirotiro mo Raniera, ratou ko Hanania, ko Mihaera, ko Ataria:

¹¹Tedaj reče Daniel oskrbniku, ki ga je bil postavil knez dvornikov nad Danielom, Hananijem, Misaelom in Azarijem:

¹²Tena ra, whakamatauria au pononga, kia tekau nga ra; me homai e ratou he pini hei kai ma matou, he wai hoki hei inu ma matou.

¹²Prosim, izkusi nas, hlapce svoje, deset dni, in naj nam dajo jesti sočivja in piti vode.

¹³Hei reira ka mea kia tirohia o matou mata i tou aroaro, me te mata ano o nga taitamariki e kai ana i te kai a te kingi; na kia rite ki tau e kite ai tau e mea ai ki au pononga.

¹³Potem naj ogledajo obraze naše vpričo tebe in obraze mladeničev, ki jedo kraljevo jed, in kakor boš videl, tako stóri s hlapci svojimi.

¹⁴Heoi ka whakaaetia e ia tenei mea a ratou, a kotahi tekau nga ra i whakamatauria ai ratou e ia.

¹⁴Poslušal jih je torej v tej reči in naredil poskušnjo ž njimi deset dni.

¹⁵Na, i te mutunga o nga ra kotahi tekau, ka kitea o ratou mata, ataahua atu, tetere atu i o nga tamariki katoa i kai i ta te kingi kai.

¹⁵In po desetih dneh so se kazali njih obrazi boljši in mesnatejši nego vseh mladeničev, ki so jedli jed kraljevo.

¹⁶Heoi ka tangohia atu e Meretara te wahi kai ma ratou, me te waina ano hei inu ma ratou, a homai ana e ia he pini ma ratou.

¹⁶Tedaj jim oskrbnik odvzame jed in vino, ki jim ga je bilo piti, in jim je dajal sočivja.

¹⁷¶ Na, ko aua tama tokowha, i homai e te Atua ki a ratou he matauranga, he mohio ki nga pukapuka katoa, ki nga whakaaro nunui: a i a Raniera te mohio ki nga kite katoa, ki nga moemoea.

¹⁷Tem štirim mladeničem pa je Bog dal znanje in razumnost v vsem slovstvu in modrosti, in Daniel je znal razbirati vse prikazni in sanje.

¹⁸Na, i te takanga o nga ra i ki ai te kingi kia kawea atu ratou, ka kawea atu ratou e te rangatira unaka ki te aroaro o Nepukaneha.

¹⁸In ko so minili dnevi, po katerih je bil kralj določil, da jih pripeljejo k njemu, jih je privedel knez dvornikov pred Nebukadnezarja.

¹⁹Na ka korerorero te kingi ki a ratou; a kihai i kitea i roto i a ratou katoa tetahi e rite ana ki a Raniera ratou ko Hanania, ko Mihaera, ko Ataria: na tu ana ratou i te aroaro o te kingi.

¹⁹In kralj je govoril ž njimi; a med njimi vsemi ni bilo nobenega kakor Daniel, Hananija, Misael in Azarija; zato so stali v službi pred kraljem.

²⁰Na, i nga mea katoa o te whakaaro nui, o te matauranga i ui ai te kingi ki a ratou, ka kitea e ia tekau noa atu to ratou pai i to nga tohunga maori katoa, i to nga kaititiro whetu puta noa i tona kingitanga.

²⁰In v vsaki stvari modrosti in razumnosti, za katero jih je vprašal kralj, jih je našel desekrat boljše nego vse pismouke in rotilce, ki so bili po vsej državi njegovi.In Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.

²¹I tutuki ano a Raniera a tae noa ki te tuatahi o nga tau o Kingi Hairuha.

²¹In Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.