¹¶ Na ka turia atu e Aperahama i reira ki te whenua i te tonga, a ka noho ki waenganui o Karehe, o Huru, a ka noho ia ki Kerara, he noho manene.

¹Šel pa je Abraham odondod v južno pokrajino, da bi prebival med Kadesom in Surom; in bival je kot tujec v Gerarju.

²Na ko Hara, ko tana wahine, ka kiia e Aperahama, Ko toku tuahine ia: a ka tonoa mai e Apimereke kingi o Kerara, tangohia atu ana a Hara.

²In Abraham je rekel za Saro, ženo svojo: Sestra je moja. In Abimelek, kralj gerarski, pošlje ter vzame Saro.

³¶ Na ka puta moemoea mai te Atua ki a Apimereke i te po, ka mea ki a ia, Nana, ka mate koe mo te wahine i tangohia nei i koe; he wahine hoki ia na te tane.

³Ali pride Bog k Abimeleku v nočnih sanjah in mu reče: Glej, takoj umreš zaradi te žene, ki si jo vzel, ker je možu poročena.

⁴Kahore ano ia a Apimereke kia tata noa ki a ia; a ka mea ia, E te Ariki, ka whakamate ano ranei koe i te iwi tika?

⁴Abimelek pa se ji ni bil približal, zato reče: Gospod, ali bi pomoril tudi narod pravičen?

⁵Kahore ranei ia i mea mai ki ahau, Ko toku tuahine ia? me te wahine hoki, i mea mai ano ia, Ko toku tungane ia: he tapatahi toku ngakau, he harakore hoki oku ringa i mea ai ahau i tenei mea.

⁵Ni li mi rekel sam: Sestra je moja? pa tudi ona je rekla: Brat je moj. V nedolžnosti srca svojega in v čistosti rok svojih sem storil to.

⁶A ka korero moemoea mai te Atua ki a ia, Ae ra, i mohio tonu ahau he tapatahi tou ngakau i a koe i mea ai i tenei mea; i pupuri hoki ahau i a koe kei hara koe ki ahau; na reira koe te tukua ai e ahau kia pa ki a ia.

⁶In mu reče Bog v sanjah: Saj jaz vem, da si storil to v nedolžnosti srca svojega, in tudi ubranil sem ti jaz, da nisi grešil zoper mene, zato ti nisem pustil dotekniti se je.

⁷Na, whakahokia akuanei te wahine a tena tangata; no te mea hoki he poropiti ia, a mana e inoi mou, a ka ora koe: ki te kore e whakahokia e koe, kia mohio koe, ka tino mate koe, koutou ko nga mea katoa i a koe.

⁷Zdaj torej vrni ženo onemu možu; prorok namreč je, in bo prosil zate, in živel boš; ako pa je ne vrneš, vedi, da vsekakor umreš, ti in vsi tvoji.

⁸¶ Na i te ata tu ka maranga a Apimereke, karangatia ana ana tangata katoa, a korerotia ana enei mea katoa ki o ratou taringa: a nui atu te wehi o aua tangata.

⁸Zjutraj torej vstane Abimelek prav zgodaj, in ko je poklical vse hlapce svoje, jim pove vse te besede, da so slišali; in silno so se bali tisti možje.

⁹Na ka karanga a Apimereke ki a Aperahama, ka mea ki a ia, He mahi aha tenei au ki a matou? a he aha toku hara ki a koe, i takina mai ai e koe he hara nui ki ahau, ki toku kingitanga ano hoki? kua meinga e koe etahi mea ki ahau kahore nei i tika k ia mahia.

⁹Nato pokliče Abimelek Abrahama ter mu reče: Kaj si nam storil? Ali kaj sem grešil zoper tebe, da si pripravil nadme in nad kraljestvo moje veliko pregreho? Dela, katerih ni storiti, si storil zoper mene.

¹⁰A ka mea ano a Apimereke ki a Aperahama, I kite koe i te aha i meatia ai tenei mea e koe?

¹⁰Še reče Abimelek Abrahamu: Kaj se ti je zdelo, ko si storil to reč?

¹¹Na ka mea a Aperahama, I mahara hoki ahau, He pono, kahore te wehi o te Atua i tenei wahi; a ka patua ahau e ratou mo taku wahine.

¹¹Abraham pa reče: Ker sem dejal, da gotovo ni strahu Božjega v tem kraju, zato me bodo umorili zaradi žene moje.

¹²He pono ano ia he tuahine ia noku, ko te tamahine a toku papa, otiia ehara i te tamahine na toku whaea; a ka noho hei wahine maku:

¹²Ali tudi v resnici je sestra moja, očeta mojega hči, a ne hči matere moje; in vzel sem si jo za ženo.

¹³A, i ta te Atua meatanga i ahau kia kopiko haere ake i te whare o toku papa, ka mea ahau ki a ia, Ko tou aroha tenei, hei whakaputa mau ki ahau: hei nga wahi katoa e tae ai taua, korero moku, Ko toku tungane ia.

¹³Bilo pa je, ko mi je velel Bog potovati iz hiše očeta mojega v daljavo, da sem ji rekel: Ta bodi prijaznost, ki mi jo izkazuj, v kateri kraj koli pridemo, da rečeš zame: Brat je moj.

¹⁴¶ Na ka tikina e Apimereke he hipi, he kau, he pononga tane, he pononga wahine, a hoatu ana e ia ki a Aperahama, a whakahokia ana e ia a Hara, tana wahine, ki a ia.

¹⁴Tedaj vzame Abimelek ovce in goveda in hlapce in dekle, ter jih da Abrahamu in mu vrne Saro, ženo njegovo.

¹⁵A ka mea a Apimereke, Nana, kei tou aroaro toku whenua: nohoia e koe te wahi e pai ana ki tau titiro.

¹⁵In mu veli Abimelek: Glej, dežela moja ti je na voljo; kjerkoli se ti poljubi, bivaj!

¹⁶A ki a Hara i mea ia, Nana, kua hoatu e ahua ki tou tungane kotahi mano nga hiriwa: na, hei uhi tena mo ou kanohi ki nga tangata katoa i a koe; hei tohu hoki mo tou tika i katoa.

¹⁶Sari pa reče: Glej, dal sem tisoč srebrnikov bratu tvojemu, glej, to ti bodi v pregrinjalo oči pri vseh, ki so s teboj, in pred vsemi si opravičena.

¹⁷Katahi ka inoi a Aperahama ki te Atua: na kua ora i te Atua a Apimereke, ratou ko tana wahine, ko ana pononga wahine; a ka whanau tamariki ratou.

¹⁷In Abraham je molil k Bogu, in Bog ozdravi Abimeleka in ženo njegovo in dekle njegove, da so rodile.Bil je namreč dočista zaprl GOSPOD vsako maternico v hiši Abimelekovi zaradi Sare, žene Abrahamove.

¹⁸Kua tutakina rawatia hoki e Ihowa nga kopu katoa o te whare o Apimereke, mo Hara, mo te wahine a Aperahama.

¹⁸Bil je namreč dočista zaprl GOSPOD vsako maternico v hiši Abimelekovi zaradi Sare, žene Abrahamove.