¹¶ Na ka manaakitia a Noa ratou ko ana tama e te Atua. I mea ia ki a ratou, Kia hua, kia tini koutou, kia kapi ano hoki te whenua i a koutou.

¹Nato blagoslovi Bog Noeta in sinove njegove ter jim reče: Rodovitni bodite in množite se ter napolnite zemljo.

²A ko to koutou wehi, ko to koutou whakamataku, ka tau ki runga ki nga kirehe katoa o te whenua, ki nga manu katoa o te rangi, ki nga mea katoa e ngahue ana i runga i te whenua, ki nga ika katoa ano hoki o te moana; kua hoatu ena mea ki to koutou ringa.

²In strah do vas in trepet pred vami obhajaj vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom; vse, karkoli se giblje na suhem, in vse ribe v morju so vam dane v pest.

³Hei kai ma koutou nga mea korikori katoa, nga mea ora; rite tonu ki taku hoatutanga i nga otaota matomato taku hoatutanga i nga mea katoa ki a koutou.

³Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse.

⁴Otiia kaua e kainga e koutou te kikokiko me tona ora, ara ko ona toto.

⁴Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte.

⁵Na ko o koutou toto, ko te toto e ora nei koutou, he pono ka rapua e ahau he utu; ka rapua e ahau he utu i nga kirehe katoa; i te tangata ano hoki, ka rapua e ahau he utu mo te matenga o te tangata i te teina o ia tangata, o ia tangata.

⁵Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri, od vsake živali jo bom zahteval in od človeka, od vsakega, kdor umori brata svojega, bom zahteval dušo človekovo.

⁶Ko ia e whakaheke i nga toto o te tangata, ma te tangata ano ona toto e whakaheke: no te Atua hoki te ahua i hanga ai e ia te tangata.

⁶Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.

⁷A ko koutou, kia hua, kia tini; kia nui to koutou uri ki runga kite whenua, kia tini hoki ki reira.

⁷Vi torej bodite rodovitni in množite se, rodite obilo na zemlji in množite se po njej!

⁸¶ A i korero te Atua ki a Noa ratou ko ana tama, i mea,

⁸In govori Bog Noetu in sinovom njegovim ž njim, rekoč:

⁹Ko ahau nei, nana, ka whakapumau ahau i taku kawenata ki a koutou, ki to koutou uri i muri i a koutou;

⁹Glej, jaz ustanavljam z vami zavezo svojo in z vašim semenom, ki pride za vami,

¹⁰Ki nga mea ora katoa hoki i a koutou, ki te manu, ki te kararehe, ki nga kirehe katoa hoki o te whenua e noho ana i a koutou; ki nga mea katoa i puta mai i roto i te aaka, puta noa ki nga kirehe katoa o te whenua.

¹⁰in z vsako živo stvarjo, ki je z vami, kar je ptic, živine in vseh zemeljskih živali z vami, z vsem, kar je izšlo iz ladje, in z vsemi zvermi na zemlji.

¹¹A ka whakapumautia e ahau taku kawenata ki a koutou; e kore e hatepea atu nga kikokiko katoa a muri ake nei e nga wai o te waipuke; e kore ano e puta mai he waipuke a muri ake nei hei whakangaro mo te whenua.

¹¹Ustanavljam torej z vami zavezo svojo, in nikoli več ne bodi pokončano vse meso od vodá potopa, tudi ne bodi več potopa, da pogonobi zemljo.

¹²¶ Ka mea te Atua, Ko te tohu tenei o te kawenata, e whakatakotoria nei e ahau ki waenganui oku, o koutou tae atu ki nga mea ora katoa i a koutou, mo nga whakatupuranga mutungakore:

¹²In reče Bog: To je znamenje zaveze, ki jo jaz narejam med seboj in vami in vsako živo stvarjo, ki je z vami, za neprenehljive rodove:

¹³Ka whakatakotoria e ahau taku kopere ki te kapua, a ka waiho hei tohu mo te kawenata i waenganui oku, o te whenua.

¹³mavro svojo sem razpel na oblačju, katera bodi v znamenje med menoj in zemljo.

¹⁴Tenei ake ano, i te wa e whakaputa ai ahau i te kapua ki runga ki te whenua, ka kitea te kopere i te kapua:

¹⁴In zgodi se, ko z oblaki prevlečem zemljo in se prikaže mavra na oblačju,

¹⁵A ka mahara ahau ki taku kawenata i waenganui oku, o koutou me nga mea ora katoa, ara nga kikokiko katoa; e kore nga wai e pupuke a muri ake nei hei whakangaro i nga kikokiko katoa.

¹⁵da se spomnim zaveze svoje, ki je med menoj in vami in vsako živo stvarjo od vsakršnega mesa: in ne bode več vodá v potop, v pokončanje vsega mesa.

¹⁶A ka piri te kopere ki te kapua; a ka titiro atu ahau ki taua mea, kia mahara ai ahau ki te kawenata mau tonu i waenganui o te Atua, o nga wairua ora katoa o nga kikokiko katoa i runga i te whenua.

¹⁶Kajti ko bode mavra na oblačju, se ozrem vanjo ter se spomnim večne zaveze med Bogom in vsako živo stvarjo od vsakršnega mesa, ki bode na zemlji.

¹⁷Na ka mea te Atua ki a Noa, Ko te tohu tenei o te kawenata e whakapumautia nei e ahau ki waenganui oku, o nga kikokiko katoa i runga i te whenua.

¹⁷In reče Bog Noetu: To je znamenje zaveze, ki sem jo ustanovil med seboj in vsem mesom, ki biva na zemlji.

¹⁸¶ Na ko nga tama a Noa, i puta mai nei i roto i te aaka, ko Hema, ko Hama, ko Iapeta: a ko Hama te matua o Kanaana.

¹⁸In sinovi Noetovi, ki so izšli iz ladje, so bili: Sem in Ham in Jafet; Ham pa je oče Kanaanov.

¹⁹Ko nga tama tokotoru enei a Noa: a na enei i kapi ai te whenua katoa.

¹⁹Ti trije so bili sinovi Noetovi, in od teh se je naselila vsa zemlja.

²⁰Na ka timata a Noa te ngaki whenua, a whakatokia ana e ia he mara waina:

²⁰In Noe je začel obdelovati zemljo, in zasadi vinograd;

²¹A ka inumia e ia te waina, ka haurangi; na ka takoto tahanga i roto i tona teneti.

²¹in ko pije od vina njegovega, se upijani ter se razodene sredi šatora svojega.

²²A, i te kitenga o Hama, o te matua o Kanaana, i tona matua e takoto tahanga ana, ka korerotia e ia ki ona tuakana tokorua i waho.

²²Ham pa, oče Kanaanov, zagleda nagoto očeta svojega ter pove dvema bratoma svojima odzunaj.

²³Na ka tango a Hema raua ko Iapeta i tetahi kakahu, maka iho e raua ki runga ki o raua pokohiwi, na ka haere whakatuara atu raua, a hipokina ana te wahi takoto kau o to raua papa; me te ahu ano o raua kanohi ki muri, a kihai raua i kite i te wahi takoto kau o to raua papa.

²³Sem pa vzame z Jafetom plašč njegov in ga zadeneta na rame svoje in nazaj obrnjena gresta ter pokrijeta ž njim očeta svojega nagoto; in obličje jima je bilo nazaj obrnjeno, da nista videla očeta svojega nagote.

²⁴¶ Na ka maranga ake a Noa i tana waina, ka mohio ki ta tana potiki i mea ai ki a ia.

²⁴Ko pa se je prebudil Noe iz vina svojega, zve, kaj mu je bil storil njegov najmlajši sin,

²⁵Na ka mea ia, Ka kanga a Kanaana, ka waiho ia hei tino pononga ma ona tuakana.

²⁵in reče: Proklet bodi Kanaan; hlapcev hlapec bodi bratom svojim!

²⁶I mea ano ia, Kia whakapaingia a Ihowa, te Atua o Hema; a ka waiho a Kanaana hei pononga mana.

²⁶Še reče: Hvaljen GOSPOD, Bog Semov, in Kanaan mu bodi hlapec!

²⁷Ka meinga a Iapeta e te Atua kia tohatoha noa atu, kia noho hoki ia ki nga teneti o Hema; a hei pononga a Kanaana mana.

²⁷Razširi naj Bog Jafeta, in naj prebiva v šatorih Semovih, in Kanaan mu bodi hlapec!

²⁸¶ A e toru rau e rima tekau nga tau i ora ai a Noa i muri i te waipuke.

²⁸Živel pa je Noe po potopu tristo petdeset let.In bilo je vseh dni Noetovih devetsto petdeset let, in je umrl.

²⁹A ko nga ra katoa o Noa e iwa rau e rima tekau tau: a ka mate ia.

²⁹In bilo je vseh dni Noetovih devetsto petdeset let, in je umrl.