1¶ Meinga te tetere ki tou mangai. Ka rite ia ki te ekara, ina whakaekea e ia te whare o Ihowa; mo ratou i whakataka i taku kawenata, i takahi i taku ture.
1Trobento deni na usta! Kakor orel prileti sovražnik na dom GOSPODOV, ker so prestopili zavezo mojo in se pregrešili zoper postavo mojo.
2Tera ratou e karanga ki ahau, E toku Atua, e mohio ana matou, a Iharaira, ki a koe.
2Vpili bodo k meni: Bog moj, mi, ki smo Izrael, te poznamo!
3Kua akiritia e Iharaira te mea pai: ka whaia ia e te hoariri.
3Izrael je zavrgel, kar je dobro: naj ga sovražnik preganja!
4Ko ta ratou whakarite kingi ehara i te mea naku, ko ta ratou whakarite rangatira ehara i te mea i mohiotia e ahau: kua hanga e ratou ta ratou hiriwa, ko ta ratou koura hei whakapakoko ma ratou, he mea e hatepea ai ratou.
4Kralje so postavljali, ali brez mene, nameščali poglavarje, in jaz nisem vedel. Iz srebra in zlata svojega so si delali malike, da bi bili iztrebljeni.
5Kua akiritia e ia tau kuao kau, e Hamaria: kua mura toku riri ki a ratou: kia pehea ake te roa ka tae ai ratou ki te harakore?
5Bog je zavrgel tele tvoje, o Samarija! Srd moj je razvnet zoper nje: doklej se še ne bodo mogli očistiti?
6Na Iharaira nei hoki taua kuao na, he mea hanga na te kaimahi; na ehara ia i te Atua: ae ra, ka pakaru rikiriki te kuao o Hamaria.
6Kajti iz Izraela je tudi to tele: umetnik ga je naredil, in ni Bog; res v kosce razpade tele samarijsko.
7Na, ko ta ratou i whakato ai ko te hau, ko ta ratou e kokoti ai ko te paroro: kahore ona witi e tupu ana: e kore te kopuku e whai paraoa: ki te whai paraoa, ka horomia e nga tautangata.
7Kajti veter sejejo in želi bodo vihar; stebla nima njih setev; kar je zraslo, ne da moke; ako bi jo tudi dalo, bi jo tujci požrli.
8¶ Kua horomia a Iharaira: kua rite ratou inaianei i roto i nga tauiwi ki te oko kihai i manakohia.
8Požrt je Izrael; sedaj so med poganskimi narodi kakor posoda, ki se je nihče ne veseli.
9Kua riro hoki ratou ki Ahiria, ano he kaihe mohoao, he moke, ko ia anake: kua utua e Eparaima etahi hei whaiaipo.
9Kajti šli so v Asirijo. Divji osel biva sam posebe, Efraim pa si je najel ljubovnike.
10Ae ra, ahakoa utu noa ratou i roto i nga iwi, ka kohikohia ano ratou e ahau ianei; a ka timata ratou te iti haere, i te pikaunga a te kingi o nga rangatira.
10Če si jih tudi najemajo med pogani, jih sedaj zberem; in začno se manjšati pod bremenom kralja knezov.
11Kua maha nei nga aata a Eparaima hei mea hara, na ka waiho nga aata hei hara mona.
11Ker je Efraim namnožil oltarje za grešenje, so mu bili oltarji v pregreho.
12Ahakoa tuhituhia e ahau mana taku ture kia tekau mano nga tikanga, kei te kiia aua mea he mea rere ke.
12Naj mu napišem postavo svojo desettisočkrat, vendar jo štejejo za tujo!
13Na ko nga patunga tapu hei whakahere ki ahau, e patu kikokiko ana ratou, kainga iho; otiia kahore e manakohia ana e Ihowa; akuanei ia mahara ai ki to ratou he, whiu ai i o ratou hara: ka hoki ratou ki Ihipa.
13Kot klalščine mojih daril darujejo meso in ga jedo; GOSPOD se jih ne veseli. Sedaj se spomni njih krivic in bo kaznoval njih grehe: na Egiptovsko se povrnejo.Zakaj Izrael je pozabil Stvarnika svojega in si zgradil palače, in Juda je pomnožil utrjena mesta; ali pošljem ogenj v mesta njegova, ki požre gradove njegove.
14Kua wareware hoki a Iharaira ki tona kaihanga, a kei te hanga temepara; kua meinga e Hura kia maha nga pa taiepa: otiia ka tukua atu e ahau he ahi ki runga ki ona pa, a ka kainga e tera ona whare kingi.
14Zakaj Izrael je pozabil Stvarnika svojega in si zgradil palače, in Juda je pomnožil utrjena mesta; ali pošljem ogenj v mesta njegova, ki požre gradove njegove.