¹¶ Na ka kitea he tohu nui i te rangi; he wahine, ko te ra tona kakahu, ko te marama kei raro i ona waewae, i runga ano i tona matenga ko nga whetu kotahi tekau ma rua hei karaunga:

¹In znamenje veliko se je videlo na nebu: žena, oblečena s solncem, in mesec pod njenimi nogami in na njeni glavi venec dvanajsterih zvezd;

²Kua hapu hoki ia, na karanga ana, oke ana, he mamae whanautanga.

²in noseča je in kriči v bolečinah in mukah porodnih.

³A ka kitea tetahi atu tohu i te rangi, na, he tarakona nui, he mea whero, e whitu ona mahunga, tekau ona haona, e whitu ano nga karauna i runga i ona mahunga.

³In videlo se je drugo znamenje na nebu, in glej: zmaj velik, ognjen, imajoč sedem glav in rogov deset, in na glavah njegovih sedem diademov,

⁴A e kumea ana e tona hiku te wahi tuatoru o nga whetu o te rangi, maka ana e ia ki te whenua: a ka tu te tarakona i te aroaro o te wahine i mea nei ki te whanau, hei kai i tana tamaiti ina whanau.

⁴in rep njegov potegne s seboj tretjino zvezd nebeških in jih vrže na zemljo. In zmaj stopi pred ženo, ki ima poroditi, da požre dete njeno, ko ga porodi.

⁵Na ka whanau te tamaiti a te wahine ra, he tane, ko ia hei whakahaere tikanga mo nga iwi katoa ki te tokotoko rino: na kua kahakina atu tana tamaiti ki te Atua, ki tona torona hoki.

⁵In rodila je sina, moža, ki bo pasel vse narode s palico železno; in njeno dete je bilo vzeto k Bogu in k prestolu njegovemu.

⁶A ka oma te wahine ra ki te koraha, kua rite noa ake hoki i te Atua he kainga mona ki reira, ki reira whangainga ai ia, kia taka ra ano nga ra kotahi mano e rua rau e ona tekau.

⁶In žena je bežala v puščavo, kjer ima kraj pripravljen od Boga, da jo tam žive dni tisoč dvesto šestdeset.

⁷Na he whawhai tera kei te rangi: ko Mikaera ratou ko ana anahera e whawhai ana ki te tarakona; whawhai ana hoki te tarakona ratou ko ana anahera;

⁷In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi,

⁸A kihai ratou i toa; kihai ano hoki to ratou wahi i kitea i te rangi i muri iho.

⁸a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih.

⁹Na ka maka te tarakona nui, te nakahi onamata, e huaina nei ko te Rewera, ko Hatana hoki, e whakapohehe nei i te ao katoa: ka maka ia ki te whenua, a i maka tahitia ana anahera me ia.

⁹In vržen je bil zmaj veliki in kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi ž njim.

¹⁰A ka rongo ahau i te reo nui i te rangi e ki ana, Tenei kua tae mai te whakaoranga, te kaha, me te rangatiratanga o to tatou Atua, me te mana hoki o tana Karaiti: no te mea kua whakataka te kaiwhakapae ki o tatou teina, e whakapae nei ki a ratou i te ao, i te po, i te aroaro o to tatou Atua.

¹⁰In slišal sem glas velik v nebesih, govoreč: Zdaj je prišlo zveličanje in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega, ker vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan.

¹¹Hinga ana ia i a ratou, he meatanga na nga toto o te Reme, na te kupu hoki o ta ratou whakaatu: kihai ratou i aroha ki te ora mo ratou, a mate noa.

¹¹In oni so ga premagali zavoljo krvi Jagnjetove in zavoljo besede pričevanja svojega, in niso ljubili življenja svojega prav do smrti.

¹²¶ Kia hari koutou ki tenei, e nga rangi, e te hunga hoki e noho ana i reira. Aue te mate mo te whenua, mo te moana hoki! Kua heke atu hoki ki a koutou te rewera, nui atu hoki tona riri, no te mea kua matau ia he poto tona taima.

¹²Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel Hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.

¹³A, no ka kite te tarakona kua maka ia ki te whenua, ka whakatoia e ia te wahine nana te tamaiti tane i whanau nei.

¹³In ko je videl zmaj, da je vržen na zemljo, je preganjal ženo, ki je rodila moškega.

¹⁴Na e rua nga pakau o te ekara nui kua hoatu ki te wahine, kia rere ai ia ki te koraha, ki tona kainga, ki reira whangainga ai a taka noa he taima, etahi taima, me te hawhe taima, kei kitea mai e te nakahi.

¹⁴In dali so ženi dve peruti orla velikega, da poleti v puščavo, na kraj svoj, kjer se živi čas in dva časa in pol časa, daleč od obličja kače.

¹⁵Na ka whakaruakina mai e te nakahi i tona mangai i muri i te wahine ra he wai, ano he awa, kia kahakina atu ai ia e te awa.

¹⁵In kača je vrgla iz ust svojih zadaj za ženo vodo kakor reko, da bi jo reka odnesla.

¹⁶A ka awhinatia mai te wahine e te whenua, ka hamama te mangai o te whenua, inumia ake te awa i whakaruakina nei e te tarakona i roto i tona mangai.

¹⁶A pomogla je ženi zemlja, in odprla je zemlja usta svoja in popila reko, ki jo je bil vrgel zmaj iz svojih ust.In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.

¹⁷A riri ana te tarakona ki te wahine; haere ana ia ki te whawhai ki era atu o tana whanau, ki te hunga e pupuri ana i nga ture a te Atua, kei a ratou nei te whakaatu o Ihu Karaiti.

¹⁷In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.