Norwegian

Slovenian

2 Kings

8

1Elisa sa til den kvinne hvis sønn han hadde gjort levende: Gjør dig rede og dra bort med hele ditt hus og ophold dig på et eller annet fremmed sted! For Herren har kalt på hungersnøden, og den kommer også over landet og skal vare i syv år.
1In Elizej je bil dejal ženi, ki ji je sina oživil, rekoč: Vstani in odidi ti in družina tvoja in bivaj v tujini, kjerkoli moreš; zakaj GOSPOD je poklical lakoto, ki tudi pride v deželo in bo trpela sedem let.
2Og kvinnen gjorde sig rede og gjorde efter den Guds manns ord; hun drog bort med hele sitt hus og opholdt sig som fremmed i filistrenes land i syv år.
2In žena vstane ter stori po besedi moža Božjega in odide z družino svojo in biva kot tujka v deželi Filistejcev sedem let.
3Men da syv år var gått, vendte kvinnen tilbake fra filistrenes land; og hun gikk avsted for å be kongen om hans hjelp til å få igjen sitt hus og sin jord.
3Ko pa mine sedem let, se povrne iz dežele Filistejcev in gre, da se oglasi pri kralju za hišo in za njivo svojo.
4Kongen holdt da på å tale med Gehasi, den Guds manns dreng, og sa: Fortell mig om alle de store gjerninger Elisa har gjort!
4Kralj pa je ravnokar govoril z Gehazijem, hlapcem moža Božjega, in rekel: Pripoveduj mi, prosim, vse velike reči, ki jih je storil Elizej!
5Og just som han fortalte kongen at han hadde gjort den døde levende, kom den kvinne hvis sønn han hadde gjort levende, og bad kongen om hans hjelp til å få sitt hus og sin jord. Da sa Gehasi: Herre konge! Her er kvinnen, og her er hennes sønn som Elisa gjorde levende.
5In zgodi se, ko pripoveduje kralju, kako je oživil mrtvega, glej, žena, ki ji je sina privedel v življenje, pride prosit kralja hiše svoje in njive svoje. Tedaj reče Gehazi: Gospod moj, kralj, tu je tista žena, in ta je njen sin, ki ga je oživil Elizej!
6Så spurte kongen kvinnen, og hun fortalte ham det; og kongen lot henne få en av hoffolkene med sig og sa: Sørg for at hun får igjen alt det som hører henne til, og alt hvad hennes jord har kastet av sig fra den dag hun forlot landet, og til nu!
6In kralj jo vpraša, in ona mu po vrsti pove. Nato ji kralj določi dvornika in mu veli: Povrni ji vse, kar je njenega, tudi vse pridelke njive od časa, ko je zapustila deželo, do tega dne.
7Elisa kom til Damaskus mens kongen i Syria Benhadad lå syk. Da det blev fortalt kongen at den Guds mann var kommet dit,
7In Elizej pride v Damask. Ben-hadad, kralj sirski, pa je bil bolan; in so mu povedali, rekoč: Mož Božji je prišel sem.
8sa han til Hasael: Ta en gave med dig og gå den Guds mann i møte og spør Herren gjennem ham om jeg skal komme mig av denne sykdom!
8In kralj veli Hazaelu: Vzemi darilo v roko in pojdi naproti možu Božjemu in vprašaj GOSPODA po njem in reci: Ali ozdravim od te bolezni?
9Så drog Hasael ham i møte og tok en gave med sig av det beste som fantes i Damaskus, så meget som firti kameler kunde bære; og han kom og stod frem for ham og sa: Din sønn Benhadad, kongen i Syria, har sendt mig til dig og lar spørre: Skal jeg komme mig av denne sykdom?
9Hazael mu torej gre naproti, vzemši s seboj daril od vsega blaga iz Damaska, tovora na štiridesetih velblodih; in pride in stopi predenj in reče: Sin tvoj Ben-hadad, kralj sirski, me je poslal k tebi, rekoč: Ali ozdravim od te bolezni?
10Elisa svarte: Gå du bare og si til ham: Du skal leve*. Men Herren har latt mig se at han skal dø. / {* hvad jeg vet at du i alle tilfelle vil gjøre, 2KG 8, 14.}
10In Elizej mu reče: Pojdi, reci mu: Gotovo ozdraviš. Toda GOSPOD mi je pokazal, da gotovo umre.
11Og den Guds mann holdt sine øine festet på ham overmåte lenge og begynte å gråte.
11In prorok vpre oči vanj in ga trdno gleda, da ga je bilo sram; in mož Božji se razjoka.
12Da sa Hasael: Hvorfor gråter min herre? Han svarte: Fordi jeg vet at du skal gjøre Israels barn meget ondt; deres festninger skal du sette ild på, deres unge menn skal du drepe med sverdet, deres små barn skal du knuse, og deres fruktsommelige kvinner skal du opskjære.
12In Hazael vpraša: Zakaj joče gospod moj? Odgovori: Ker vem, koliko zlega storiš sinovom Izraelovim: njih utrjena mesta požgeš z ognjem in njih mladeniče pobiješ z mečem in njih otročiče razbiješ ob skali in njih noseče prerežeš.
13Hasael sa: Hvad er din tjener, den hund, at han skulde gjøre så store ting? Elisa svarte: Herren har latt mig se dig som konge over Syria.
13In Hazael reče: Kaj je hlapec tvoj, ki je le pes, da bi storil to veliko reč? In Elizej odgovori: GOSPOD mi je pokazal, da bodeš kralj Siriji!
14Så forlot han Elisa og kom til sin herre; han spurte ham: Hvad sa Elisa til dig? Han svarte: Han sa til mig at du skal leve.
14Tedaj odide od Elizeja in pride h gospodarju svojemu; ta ga vpraša: Kaj ti je rekel Elizej? On odgovori: Rekel mi je, da gotovo ozdraviš.
15Men dagen efter tok han et teppe og dyppet det i vann og bredte det over hans ansikt, og han døde; og Hasael blev konge i hans sted.
15Drugi dan pa vzame odejo in jo omoči v vodi ter mu jo razgrne čez obraz, da je umrl. In Hazael je zakraljeval na mestu njegovem.
16I Israels konge Jorams, Akabs sønns femte år, mens Josafat ennu var konge i Juda, blev Joram, Josafats sønn, konge i Juda.
16V petem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega (ko je bil Josafat kralj Judov), je zakraljeval Joram, sin Josafata, kralja Judovega.
17Han var to og tretti år gammel da han blev konge, og regjerte åtte år i Jerusalem.
17Dvaintrideset let je imel, ko je zakraljeval, in vladal je osem let v Jeruzalemu.
18Han vandret på Israels kongers vei, likesom Akabs hus hadde gjort, for han hadde en datter av Akab til hustru, og han gjorde hvad ondt var i Herrens øine.
18In hodil je po potu kraljev Izraelovih, kakor je delala hiša Ahabova, kajti imel je hčer Ahabovo za ženo; in delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH.
19Men Herren vilde ikke ødelegge Juda for sin tjener Davids skyld, fordi han hadde lovt ham at han vilde la en lampe brenne for ham og hans sønner gjennem alle tider.
19Ali GOSPOD ni hotel uničiti Jude, zaradi Davida, hlapca svojega, kakor mu je bil obljubil, da mu da svetilo za sinove njegove vse dni.
20I hans dager falt Edom fra Juda og tok sig en konge.
20V njegovih dneh so odstopili Edomci izpod oblasti Judove in si postavili kralja zase.
21Da drog Joram over til Sa'ir med alle sine stridsvogner; han brøt op om natten og slo edomittene, som hadde omringet ham, og høvedsmennene over deres vogner; men folket flyktet til sine hjem.
21Tedaj je šel Joram proti Zairu in vsi vozovi njegovi ž njim; in vzdignil se je po noči ter pobil Edomce, ki so ga obdajali, in tudi poveljnike njih vozovom. In ljudstvo je bežalo v šatore svoje.
22Således falt Edom fra Juda og har vært skilt fra dem til den dag idag; på samme tid falt også Libna fra.
22Vendar so se Edomci upirali oblasti Judovi do tega dne. Tudi Libna se je uprla v tistem času.
23Hvad som ellers er å fortelle om Joram og om alt det han gjorde, er opskrevet i Judas kongers krønike.
23A druge zgodbe Joramove in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?
24Og Joram la sig til hvile hos sine fedre og blev begravet hos sine fedre i Davids stad; og hans sønn Akasja blev konge i hans sted.
24In legel je Joram k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem. In Ahazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
25I Israels konge Jorams, Akabs sønns tolvte år, blev Akasja, Jorams sønn, konge i Juda.
25V dvanajstem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega, je zakraljeval Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega.
26Akasja var to og tyve år gammel da han blev konge, og regjerte ett år i Jerusalem; hans mor hette Atalja og var en datter* av Israels konge Omri. / {* sønnedatter, 2KG 8, 18.}
26Dvaindvajset let je imel Ahazija, ko je zakraljeval, in vladal je eno leto v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrija, kralja Izraelovega.
27Han vandret på samme vei som Akabs hus og gjorde hvad ondt var i Herrens øine, likesom Akabs hus; for han var en slektning av Akabs hus.
27In hodil je po poti hiše Ahabove, delajoč, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, kakor je delala Ahabova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.
28Sammen med Joram, Akabs sønn, drog han ut i krig mot Hasael, kongen i Syria, og stred mot ham ved Ramot i Gilead. Men syrerne såret Joram.
28In šel je z Joramom, sinom Ahabovim, na vojno zoper Hazaela, kralja sirskega, v Ramot v Gileadu; in Sirci so ranili Jorama.In vrnil se je kralj Joram, da bi si lečil v Jezreelu rane, ki so mu jih Sirci zadeli v Rami, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaelom. Ahazija pa, sin Jorama, kralja Judovega, je prišel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je ležal bolan.
29Da vendte kong Joram tilbake for å la sig læge i Jisre'el for de sår syrerne hadde slått ham ved Rama da han stred mot Syrias konge Hasael; og Judas konge Akasja, Jorams sønn, drog ned til Jisre'el for å se til Joram, Akabs sønn, fordi han var syk.
29In vrnil se je kralj Joram, da bi si lečil v Jezreelu rane, ki so mu jih Sirci zadeli v Rami, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaelom. Ahazija pa, sin Jorama, kralja Judovega, je prišel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je ležal bolan.