1As moscas mortas fazem com que o ungüento do perfumista emita mau cheiro; assim um pouco de estultícia pesa mais do que a sabedoria e a honra.
1Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.
2O coração do sábio o inclina para a direita, mas o coração do tolo o inclina para a esquerda.
2Modrega srce je na pravi strani njegovi, a bedakovo na napačni.
3E, até quando o tolo vai pelo caminho, falta-lhe o entendimento, e ele diz a todos que é tolo.
3Saj tudi ko po poti gre, manjka bedaku razuma in vsakemu pove, da je bedak.
4Se se levantar contra ti o espírito do governador, não deixes o teu lugar; porque a deferência desfaz grandes ofensas.
4Ako se vzdigne vladarjeva jeza zoper tebe, ne zapusti mesta svojega; kajti krotkost zabrani velike pregrehe.
5Há um mal que vi debaixo do sol, semelhante a um erro que procede do governador:
5Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, pomota namreč, ki jo povzroča vladar:
6a estultícia está posta em grande dignidade, e os ricos estão assentados em lugar humilde.
6neumnost posajajo na najvišja mesta in bogatini morajo sedeti na nizkih.
7Tenho visto servos montados a cavalo, e príncipes andando a pé como servos.
7Videl sem hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci.
8Aquele que abrir uma cova, nela cairá; e quem romper um muro, uma cobra o morderá.
8Kdor koplje jamo, lahko pade vanjo, in kdor predira ograjo, ga piči gad.
9Aquele que tira pedras é maltratado por elas, e o que racha lenha corre perigo nisso.
9Kdor lomi kamenje, se lahko ž njim poškoduje, in kdor kolje drva, je v nevarnosti od njih.
10Se estiver embotado o ferro, e não se afiar o corte, então se deve pôr mais força; mas a sabedoria é proveitosa para dar prosperidade.
10Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč; ali modrost je koristna, da dosežeš uspeh.
11Se a cobra morder antes de estar encantada, não há vantagem no encantador.
11Če kača piči, preden jo zakolne, nima nič dobička zaklinjalec.
12As palavras da boca do sábio são cheias de graça, mas os lábios do tolo o devoram.
12Besede iz ust modrega moža so milobne, ustnice bedakove pa njega samega pogoltnejo.
13O princípio das palavras da sua boca é estultícia, e o fim do seu discurso é loucura perversa.
13Začetek besed ust njegovih je neumnost in konec govorjenja njegovega je zlobna blaznost.
14O tolo multiplica as palavras, todavia nenhum homem sabe o que há de ser; e quem lhe poderá declarar o que será depois dele?
14Bedak rad govori veliko besed; toda človek ne ve, kaj bode, in kar pride za njim, kdo mu oznani?
15O trabalho do tolo o fatiga, de sorte que não sabe ir � cidade.
15Trud bedaka izmozgava, ker niti ne ve, kako bi šel v mesto.
16Ai de ti, ó terra, quando o teu rei é criança, e quando os teus príncipes banqueteiam de manhã!
16Gorje ti, o dežela, ako je tvoj kralj otrok in tvoji knezi se gosté že zjutraj!
17Bem-aventurada tu, ó terra, quando o teu rei é filho de nobres, e quando os teus príncipes comem a tempo, para refazerem as forças, e não para bebedice!
17Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčavo in ne iz požrešnosti!
18Pela preguiça se enfraquece o teto, e pela frouxidão das mãos a casa tem goteiras.
18Vsled lenobe gnije streha in po zanikarnosti kaplje v hišo.
19Para rir é que se dá banquete, e o vinho alegra a vida; e por tudo o dinheiro responde.
19Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
20Nem ainda no teu pensamento amaldições o rei; nem tampouco na tua recâmara amaldiçoes o rico; porque as aves dos céus levarão a voz, e uma criatura alada dará notícia da palavra.
20Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.