1Eu sou o homem que viu a aflição causada pela vara do seu furor.
1Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.
2Ele me guiou e me fez andar em trevas e não na luz.
2Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.
3Deveras fez virar e revirar a sua mão contra mim o dia todo.
3Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.
4Fez envelhecer a minha carne e a minha pele; quebrou-me os ossos.
4Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.
5Levantou trincheiras contra mim, e me cercou de fel e trabalho.
5Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.
6Fez-me habitar em lugares tenebrosos, como os que estavam mortos há muito.
6Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.
7Cercou-me de uma sebe de modo que não posso sair; agravou os meus grilhões.
7Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.
8Ainda quando grito e clamo por socorro, ele exclui a minha oração.
8Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.
9Fechou os meus caminhos com pedras lavradas, fez tortuosas as minhas veredas.
9Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.
10Fez-se-me como urso de emboscada, um leão em esconderijos.
10Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.
11Desviou os meus caminhos, e fez-me em pedaços; deixou-me desolado.
11Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.
12Armou o seu arco, e me pôs como alvo � flecha.
12Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.
13Fez entrar nos meus rins as flechas da sua aljava.
13V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.
14Fui feito um objeto de escárnio para todo o meu povo, e a sua canção o dia todo.
14V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.
15Encheu-me de amarguras, fartou-me de absinto.
15Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.
16Quebrou com pedrinhas de areia os meus dentes, cobriu-me de cinza.
16In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.
17Alongaste da paz a minha alma; esqueci-me do que seja a felicidade.
17In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.
18Digo, pois: Já pereceu a minha força, como também a minha esperança no Senhor.
18In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v GOSPODA.
19Lembra-te da minha aflição e amargura, do absinto e do fel.
19Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!
20Minha alma ainda os conserva na memória, e se abate dentro de mim.
20Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.
21Torno a trazer isso � mente, portanto tenho esperança.
21To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:
22A benignidade do Senhor jamais acaba, as suas misericórdias não têm fim;
22Prevelika dobrotljivost GOSPODOVA je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,
23renovam-se cada manhã. Grande é a tua fidelidade.
23novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.
24A minha porção é o Senhor, diz a minha alma; portanto esperarei nele.
24Delež moj je GOSPOD, govori duša moja, zato bom upal vanj.
25Bom é o Senhor para os que esperam por ele, para a alma que o busca.
25Dober je GOSPOD njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.
26Bom é ter esperança, e aguardar em silêncio a salvação do Senhor.
26Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.
27Bom é para o homem suportar o jugo na sua mocidade.
27Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.
28Que se assente ele, sozinho, e fique calado, porquanto Deus o pôs sobre ele.
28Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.
29Ponha a sua boca no pó; talvez ainda haja esperança.
29V prah naj položi usta: morda je še upanje.
30Dê a sua face ao que o fere; farte-se de afronta.
30Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.
31Pois o Senhor não rejeitará para sempre.
31Kajti Gospod ne zameta vekomaj;
32Embora entristeça a alguém, contudo terá compaixão segundo a grandeza da sua misericordia.
32marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.
33Porque não aflige nem entristece de bom grado os filhos dos homens.
33Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.
34Pisar debaixo dos pés a todos os presos da terra,
34Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,
35perverter o direito do homem perante a face do Altíssimo,
35če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,
36subverter o homem no seu pleito, não são do agrado do senhor.
36če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?
37Quem é aquele que manda, e assim acontece, sem que o Senhor o tenha ordenado?
37Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?
38Não sai da boca do Altíssimo tanto o mal como o bem?
38Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?
39Por que se queixaria o homem vivente, o varão por causa do castigo dos seus pecados?
39Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!
40Esquadrinhemos os nossos caminhos, provemo-los, e voltemos para o Senhor.
40Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do GOSPODA!
41Levantemos os nossos corações com as mãos para Deus no céu dizendo;
41Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!
42Nós transgredimos, e fomos rebeldes, e não perdoaste,
42Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.
43Cobriste-te de ira, e nos perseguiste; mataste, não te apiedaste.
43Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.
44Cobriste-te de nuvens, para que não passe a nossa oração.
44Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.
45Como escória e refugo nos puseste no meio dos povos.
45Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.
46Todos os nossos inimigos abriram contra nós a sua boca.
46Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.
47Temor e cova vieram sobre nós, assolação e destruição.
47Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.
48Torrentes de águas correm dos meus olhos, por causa da destruição da filha do meu povo.
48Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.
49Os meus olhos derramam lágrimas, e não cessam, sem haver intermissão,
49Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,
50até que o Senhor atente e veja desde o céu.
50dokler se GOSPOD iz nebes ne ozre in ne vidi.
51Os meus olhos me afligem, por causa de todas as filhas da minha cidade.
51Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.
52Como ave me caçaram os que, sem causa, são meus inimigos.
52Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.
53Atiraram-me vivo na masmorra, e lançaram pedras sobre mim.
53V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.
54Águas correram sobre a minha cabeça; eu disse: Estou cortado.
54Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!
55Invoquei o teu nome, Senhor, desde a profundeza da masmorra.
55Klical sem ime tvoje, o GOSPOD, iz jame pregloboke.
56Ouviste a minha voz; não escondas o teu ouvido ao meu suspiro, ao meu clamor.
56Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.
57Tu te aproximaste no dia em que te invoquei; disseste: Não temas.
57Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!
58Pleiteaste, Senhor, a minha causa; remiste a minha vida.
58Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.
59Viste, Senhor, a injustiça que sofri; julga tu a minha causa.
59Videl si, o GOSPOD, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!
60Viste toda a sua vingança, todos os seus desígnios contra mim.
60Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.
61Ouviste as suas afrontas, Senhor, todos os seus desígnios contra mim,
61Slišal si njih zasramovanje, o GOSPOD, in vse njih namere zoper mene,
62os lábios e os pensamentos dos que se levantam contra mim o dia todo.
62govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.
63Observa-os ao assentarem-se e ao levantarem-se; eu sou a sua canção.
63Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!
64Tu lhes darás a recompensa, Senhor, conforme a obra das suas mãos.
64Plačaj jim povračilo, GOSPOD, po njih rok delu.
65Tu lhes darás dureza de coração, maldição tua sobre eles.
65Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!
66Na tua ira os perseguirás, e os destruirás de debaixo dos teus céus, ó Senhor.
66Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!