Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Luke

18

1Contou-lhes também uma parábola sobre o dever de orar sempre, e nunca desfalecer.
1Pravil jim je pa tudi priliko, kako jim je treba vsekdar moliti in ne naveličati se, rekoč:
2dizendo: Havia em certa cidade um juiz que não temia a Deus, nem respeitava os homens.
2Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni sramoval ljudi.
3Havia também naquela mesma cidade uma viúva que ia ter com ele, dizendo: Faze-me justiça contra o meu adversário.
3Bila pa je v tistem mestu vdova, in hodila je k njemu, proseč: Izvrši zame pravico nad nasprotnikom mojim.
4E por algum tempo não quis atendê-la; mas depois disse consigo: Ainda que não temo a Deus, nem respeito os homens,
4In dolgo časa ni hotel; potem pa reče sam v sebi: Če se tudi Boga ne bojim in se ne sramujem ljudi,
5todavia, como esta viúva me incomoda, hei de fazer-lhe justiça, para que ela não continue a vir molestar-me.
5vendar zato, ker me tolikanj nadleguje ta vdova, izvršim ji pravico, da naposled ne pride in me ogluši.
6Prosseguiu o Senhor: Ouvi o que diz esse juiz injusto.
6In reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!
7E não fará Deus justiça aos seus escolhidos, que dia e noite clamam a ele, já que é longânimo para com eles?
7Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša [Ali: in jim li bo zavlačeval.]?
8Digo-vos que depressa lhes fará justiça. Contudo quando vier o Filho do homem, porventura achará fé na terra?
8Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?
9Propôs também esta parábola a uns que confiavam em si mesmos, crendo que eram justos, e desprezavam os outros:
9Pove pa tudi nekaterim, ki so sami v sebe zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali, to priliko:
10Dois homens subiram ao templo para orar; um fariseu, e o outro publicano.
10Dva človeka sta šla gori v tempelj molit, eden je bil farizej, a drugi cestninar.
11O fariseu, de pé, assim orava consigo mesmo: Ó Deus, graças te dou que não sou como os demais homens, roubadores, injustos, adúlteros, nem ainda com este publicano.
11Farizej se ustopi in moli sam s seboj tako: Bog, zahvaljujem te, da nisem, kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, prešeštniki ali kakor tale cestninar.
12Jejuo duas vezes na semana, e dou o dízimo de tudo quanto ganho.
12Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, karkoli imam.
13Mas o publicano, estando em pé de longe, nem ainda queria levantar os olhos ao céu, mas batia no peito, dizendo: Ó Deus, sê propício a mim, o pecador!
13Cestninar pa stoji oddaleč in še oči si ne upa povzdigniti k nebu, temuč trka na prsi svoje, rekoč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!
14Digo-vos que este desceu justificado para sua casa, e não aquele; porque todo o que a si mesmo se exaltar será humilhado; mas o que a si mesmo se humilhar será exaltado.
14Pravim vam: Ta je šel opravičen na dom svoj, a ne oni: zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan.
15Traziam-lhe também as crianças, para que as tocasse; mas os discípulos, vendo isso, os repreendiam.
15Prinašali so pa k njemu tudi otročičke svoje, da bi se jih dotikal; videč pa to, jih karajo učenci.
16Jesus, porém, chamando-as para si, disse: Deixai vir a mim as crianças, e não as impeçais, porque de tais é o reino de Deus.
16A Jezus jih pokliče k sebi in reče: Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.
17Em verdade vos digo que, qualquer que não receber o reino de Deus como criança, de modo algum entrará nele.
17Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanje.
18E perguntou-lhe um dos principais: Bom Mestre, que hei de fazer para herdar a vida eterna?
18In vpraša ga neki poglavar, rekoč: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?
19Respondeu-lhe Jesus: Por que me chamas bom? Ninguém é bom, senão um, que é Deus.
19Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.
20Sabes os mandamentos: Não adulterarás; não matarás; não furtarás; não dirás falso testemunho; honra a teu pai e a tua mãe.
20Zapovedi znaš: „Ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta svojega in mater svojo“.
21Replicou o homem: Tudo isso tenho guardado desde a minha juventude.
21On pa reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.
22Quando Jesus ouviu isso, disse-lhe: Ainda te falta uma coisa; vende tudo quanto tens e reparte-o pelos pobres, e terás um tesouro no céu; e vem, segue-me.
22In ko sliši to, mu Jezus veli: Enega ti je še treba: prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!
23Mas, ouvindo ele isso, encheu-se de tristeza; porque era muito rico.
23On pa, ko to sliši, se zelo razžalosti, zakaj bil je silno bogat.
24E Jesus, vendo-o assim, disse: Quão dificilmente entrarão no reino de Deus os que têm riquezas!
24Ko ga pa vidi Jezus žalostnega, reče: Kako težko pridejo v kraljestvo Božje, kateri imajo bogastvo!
25Pois é mais fácil um camelo passar pelo fundo duma agulha, do que entrar um rico no reino de Deus.
25Laže je namreč velblodu priti igli skozi uho, nego bogatinu stopiti v kraljestvo Božje.
26Então os que ouviram isso disseram: Quem pode, então, ser salvo?
26Pa reko, ki so to slišali: Kdo se potem more zveličati?
27Respondeu-lhes: As coisas que são impossíveis aos homens são possíveis a Deus.
27On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu.
28Disse-lhe Pedro: Eis que nós deixamos tudo, e te seguimos.
28A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.
29Respondeu-lhes Jesus: Em verdade vos digo que ninguém há que tenha deixado casa, ou mulher, ou irmãos, ou pais, ou filhos, por amor do reino de Deus,
29On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, ki je zapustil dom, ali ženo, ali brate, ali roditelje, ali otroke zavoljo kraljestva Božjega,
30que não haja de receber no presente muito mais, e no mundo vindouro a vida eterna.
30ki ne bi prejel mnogokrat več v tem času, a v prihodnjem svetu večnega življenja.
31Tomando Jesus consigo os doze, disse-lhes: Eis que subimos a Jerusalém e se cumprirá no filho do homem tudo o que pelos profetas foi escrito;
31Vzame pa dvanajstere k sebi in jim reče: Glej, gremo gori v Jeruzalem, in dopolni se Sinu človekovemu vse, kar so napisali proroki.
32pois será entregue aos gentios, e escarnecido, injuriado e cuspido;
32Izroče ga namreč poganom, in zasmehovali ga bodo in zasramovali in pljuvali nanj,
33e depois de o açoitarem, o matarão; e ao terceiro dia ressurgirá.
33in ga bičali in potem umorili; a tretji dan vstane od smrti.
34Mas eles não entenderam nada disso; essas palavras lhes eram obscuras, e não percebiam o que lhes dizia.
34In oni niso tega nič umeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso vedeli, kaj se jim je pravilo.
35Ora, quando ele ia chegando a Jericó, estava um cego sentado junto do caminho, mendigando.
35Zgodi se pa, ko se bliža Jerihu, da sedi slepec kraj pota in prosjači.
36Este, pois, ouvindo passar a multidão, perguntou que era aquilo.
36Ko pa sliši, da gre ljudstvo mimo, povprašuje, kaj bi to bilo.
37Disseram-lhe que Jesus, o nazareno, ia passando.
37Povedo mu pa, da gre Jezus Nazarečan mimo.
38Então ele se pôs a clamar, dizendo: Jesus, Filho de Davi, tem compaixão de mim!
38In zavpije rekoč: Jezus, sin Davidov, usmili se me!
39E os que iam � frente repreendiam-no, para que se calasse; ele, porém, clamava ainda mais: Filho de Davi, tem compaixão de mim!
39In spredaj gredoči, mu preté, naj umolkne; on pa kriči še veliko bolj: Sin Davidov, usmili se me!
40Parou, pois, Jesus, e mandou que lho trouxessem. Tendo ele chegado, perguntou-lhe:
40Jezus se pa ustavi in ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, ga vpraša:
41Que queres que te faça? Respondeu ele: Senhor, que eu veja.
41Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da izpregledam.
42Disse-lhe Jesus: Vê; a tua fé te salvou.
42In Jezus pa reče: Izpreglej! vera tvoja te je rešila.In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.
43Imediatamente recuperou a vista, e o foi seguindo, gloficando a Deus. E todo o povo, vendo isso, dava louvores a Deus.
43In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.