1Então Jesus tornou a falar-lhes por parábolas, dizendo:
1In odgovarjaje jim zoper govori Jezus v prilikah, rekoč:
2O reino dos céus é semelhante a um rei que celebrou as bodas de seu filho.
2Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu.
3Enviou os seus servos a chamar os convidados para as bodas, e estes não quiseram vir.
3In pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti.
4Depois enviou outros servos, ordenando: Dizei aos convidados: Eis que tenho o meu jantar preparado; os meus bois e cevados já estão mortos, e tudo está pronto; vinde �s bodas.
4Zopet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem: Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na svatovščino!
5Eles, porém, não fazendo caso, foram, um para o seu campo, outro para o seu negócio;
5Oni pa niso marali in so odšli, eden na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji.
6e os outros, apoderando-se dos servos, os ultrajaram e mataram.
6Drugi pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in ubili.
7Mas o rei encolerizou-se; e enviando os seus exércitos, destruiu aqueles homicidas, e incendiou a sua cidade.
7Kralj pa se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.
8Então disse aos seus servos: As bodas, na verdade, estão preparadas, mas os convidados não eram dignos.
8Tedaj veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer pripravljena, ali povabljenci niso bili vredni.
9Ide, pois, pelas encruzilhadas dos caminhos, e a quantos encontrardes, convidai-os para as bodas.
9Pojdite torej na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih na svatovščino!
10E saíram aqueles servos pelos caminhos, e ajuntaram todos quantos encontraram, tanto maus como bons; e encheu-se de convivas a sala nupcial.
10In tisti hlapci odidejo na ceste in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovska dvorana se napolni z gostmi.
11Mas, quando o rei entrou para ver os convivas, viu ali um homem que não trajava veste nupcial;
11Ko pa pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo,
12e perguntou-lhe: Amigo, como entraste aqui, sem teres veste nupcial? Ele, porém, emudeceu.
12in mu reče: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa mu umolkne.
13Ordenou então o rei aos servos: Amarrai-o de pés e mãos, e lançai-o nas trevas exteriores; ali haverá choro e ranger de dentes.
13Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite v zunanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.
14Porque muitos são chamados, mas poucos escolhidos.
14Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo izvoljenih.
15Então os fariseus se retiraram e consultaram entre si como o apanhariam em alguma palavra;
15Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi ujeli.
16e enviaram-lhe os seus discípulos, juntamente com os herodianos, a dizer; Mestre, sabemos que és verdadeiro, e que ensinas segundo a verdade o caminho de Deus, e de ninguém se te dá, porque não olhas a aparência dos homens.
16In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni nikogar, kajti ne gledaš ljudem na lice.
17Dize-nos, pois, que te parece? É lícito pagar tributo a César, ou não?
17Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne?
18Jesus, porém, percebendo a sua malícia, respondeu: Por que me experimentais, hipócritas?
18Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče: Kaj me izkušate, hinavci?
19Mostrai-me a moeda do tributo. E eles lhe apresentaram um denário.
19Pokažite mi davčni denar. In oni mu prineso denar.
20Perguntou-lhes ele: De quem é esta imagem e inscrição?
20In reče jim: Čigava je ta podoba in napis?
21Responderam: De César. Então lhes disse: Dai, pois, a César o que é de César, e a Deus o que é de Deus.
21Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.
22Ao ouvirem isso, ficaram admirados; e, deixando-o, se retiraram.
22In ko to slišijo, se začudijo, ter ga pusté in odidejo.
23No mesmo dia vieram alguns saduceus, que dizem não haver ressurreição, e o interrogaram, dizendo:
23Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,
24Mestre, Moisés disse: Se morrer alguém, não tendo filhos, seu irmão casará com a mulher dele, e suscitará descendência a seu irmão.
24rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: „Ako kdo umre brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu“.
25Ora, havia entre nós sete irmãos: o primeiro, tendo casado, morreu: e, não tendo descendência, deixou sua mulher a seu irmão;
25Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo svojo bratu svojemu.
26da mesma sorte também o segundo, o terceiro, até o sétimo.
26Ravno tako tudi drugi in tretji prav do sedmega.
27depois de todos, morreu também a mulher.
27Nazadnje za vsemi pa umre žena.
28Portanto, na ressurreição, de qual dos sete será ela esposa, pois todos a tiveram?
28Ob vstajenju torej, čigava žena bo od teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli.
29Jesus, porém, lhes respondeu: Errais, não compreendendo as Escrituras nem o poder de Deus;
29Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne pisma, ne moči Božje.
30pois na ressurreição nem se casam nem se dão em casamento; mas serão como os anjos no céu.
30Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih.
31E, quanto � ressurreição dos mortos, não lestes o que foi dito por Deus:
31Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč:
32Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaque, e o Deus de Jacó? Ora, ele não é Deus de mortos, mas de vivos.
32„Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“? On ni Bog mrtvih, ampak živih.
33E as multidões, ouvindo isso, se maravilhavam da sua doutrina.
33In ko to slišijo množice, se silno čudijo nauku njegovemu.
34Os fariseus, quando souberam, que ele fizera emudecer os saduceus, reuniram-se todos;
34Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal jezik, se zbero vkup.
35e um deles, doutor da lei, para o experimentar, interrogou- o, dizendo:
35In eden izmed njih, učenik postave, vpraša, izkušaje ga:
36Mestre, qual é o grande mandamento na lei?
36Učenik, katera zapoved je v postavi največja?
37Respondeu-lhe Jesus: Amarás ao Senhor teu Deus de todo o teu coração, de toda a tua alma, e de todo o teu entendimento.
37Jezus mu pa reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje“.
38Este é o grande e primeiro mandamento.
38Ta je prva in največja zapoved.
39E o segundo, semelhante a este, é: Amarás ao teu próximo como a ti mesmo.
39Druga pa je tej podobna: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.
40Destes dois mandamentos dependem toda a lei e os profetas.
40Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.
41Ora, enquanto os fariseus estavam reunidos, interrogou-os Jesus, dizendo:
41Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus,
42Que pensais vós do Cristo? De quem é filho? Responderam-lhe: De Davi.
42rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov.
43Replicou-lhes ele: Como é então que Davi, no Espírito, lhe chama Senhor, dizendo:
43Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:
44Disse o Senhor ao meu Senhor: Assenta-te � minha direita, até que eu ponha os teus inimigos de baixo dos teus pés?
44„Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.
45Se Davi, pois, lhe chama Senhor, como é ele seu filho?
45Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je sin njegov?In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.
46E ninguém podia responder-lhe palavra; nem desde aquele dia jamais ousou alguém interrogá-lo.
46In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.