1Deus meu, Deus meu, por que me desamparaste? por que estás afastado de me auxiliar, e das palavras do meu bramido?
1{Načelniku godbe; kakor ‚Košuta jutranje zarje‘. Psalm Davidov.} Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Daleč si od rešitve moje, od stoka mojega besed.
2Deus meu, eu clamo de dia, porém tu não me ouves; também de noite, mas não acho sossego.
2O Bog moj, kličem po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja.
3Contudo tu és santo, entronizado sobre os louvores de Israel.
3Ti si vendar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela.
4Em ti confiaram nossos pais; confiaram, e tu os livraste.
4V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvobodil si jih.
5A ti clamaram, e foram salvos; em ti confiaram, e não foram confundidos.
5K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni.
6Mas eu sou verme, e não homem; opróbrio dos homens e desprezado do povo.
6Jaz pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zaničevan od ljudstva.
7Todos os que me vêem zombam de mim, arreganham os beiços e meneiam a cabeça, dizendo:
7Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, režé se in z glavo majó:
8Confiou no Senhor; que ele o livre; que ele o salve, pois que nele tem prazer.
8Zanašal se je na GOSPODA! Ta naj ga reši, otme ga naj, ker ima veselje nad njim!
9Mas tu és o que me tiraste da madre; o que me preservaste, estando eu ainda aos seios de minha mãe.
9Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi upanje pri prsih matere moje.
10Nos teus braços fui lançado desde a madre; tu és o meu Deus desde o ventre de minha mãe.
10Nate sem oprt od rojstva, od telesa matere moje si Bog moj mogočni ti.
11Não te alongues de mim, pois a angústia está perto, e não há quem acuda.
11Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika.
12Muitos touros me cercam; fortes touros de Basã me rodeiam.
12Obsuli so me junci mnogi, krepki junci basánski so me obstopili.
13Abrem contra mim sua boca, como um leão que despedaça e que ruge.
13Žrelo svoje odpirajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč.
14Como água me derramei, e todos os meus ossos se desconjuntaram; o meu coração é como cera, derreteu-se no meio das minhas entranhas.
14Kakor voda se razlivam in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčju mojem.
15A minha força secou-se como um caco e a língua se me pega ao paladar; tu me puseste no pó da morte.
15Moč moja je usehnila, da je kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje nébesa mojega, in v prah smrti si me položil.
16Pois cães me rodeiam; um ajuntamento de malfeitores me cerca; transpassaram-me as mãos e os pés.
16Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje.
17Posso contar todos os meus ossos. Eles me olham e ficam a mirar-me.
17Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni pa gledajo, všečno se ozirajo v me.
18Repartem entre si as minhas vestes, e sobre a minha túnica lançam sortes.
18Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.
19Mas tu, Senhor, não te alongues de mim; força minha, apressa-te em socorrer-me.
19Ti pa, GOSPOD, ne bivaj daleč, moč moja, hiti mi na pomoč!
20Livra-me da espada, e a minha vida do poder do cão.
20Otmi meču dušo mojo, iz moči psa edino mojo.
21Salva-me da boca do leão, sim, livra-me dos chifres do boi selvagem.
21Reši me iz žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih bivolov si me uslišal.
22Então anunciarei o teu nome aos meus irmãos; louvar-te-ei no meio da congregação.
22Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil:
23Vós, que temeis ao Senhor, louvai-o; todos vós, filhos de Jacó, glorificai-o; temei-o todos vós, descendência de Israel.
23Vi, ki se bojite GOSPODA, hvalite ga; vse seme Jakobovo, slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelovo!
24Porque não desprezou nem abominou a aflição do aflito, nem dele escondeu o seu rosto; antes, quando ele clamou, o ouviu.
24Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč ko je vpil do njega, ga je uslišal.
25De ti vem o meu louvor na grande congregação; pagarei os meus votos perante os que o temem.
25Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem; obljube svoje bom opravljal vpričo njih, ki se ga boje.
26Os mansos comerão e se fartarão; louvarão ao Senhor os que o buscam. Que o vosso coração viva eternamente!
26Jedli bodo krotki in se nasitili, hvalili bodo GOSPODA, kateri ga iščejo; živi naj srce vaše vekomaj!
27Todos os limites da terra se lembrarão e se converterão ao Senhor, e diante dele adorarão todas as famílias das nações.
27Spomnijo se in izpreobrnejo se h GOSPODU vsi kraji zemlje, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov.
28Porque o domínio é do Senhor, e ele reina sobre as nações.
28Kajti GOSPODOVO je kraljestvo in on vlada nad narodi.
29Todos os grandes da terra comerão e adorarão, e todos os que descem ao pó se prostrarão perante ele, os que não podem reter a sua vida.
29Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju.
30A posteridade o servirá; falar-se-á do Senhor � geração vindoura.
30Potomstvo mu bo služilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihodnjemu rodu.Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.
31Chegarão e anunciarão a justiça dele; a um povo que há de nascer contarão o que ele fez.
31Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.