1Ó Deus, nós ouvimos com os nossos ouvidos, nossos pais nos têm contado os feitos que realizaste em seus dias, nos tempos da antigüidade.
1{Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih. Pouk.} O Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pripovedovali, kako delo si storil v njih časih, v časih starodavnih.
2Tu expeliste as nações com a tua mão, mas a eles plantaste; afligiste os povos, mas a eles estendes-te largamente.
2Ti si z roko svojo izgnal poganske narode in naselil njé, zatrl si ljudstva in razširil njé.
3Pois não foi pela sua espada que conquistaram a terra, nem foi o seu braço que os salvou, mas a tua destra e o teu braço, e a luz do teu rosto, porquanto te agradaste deles.
3Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih rama jim ni dala rešenja, marveč desnica tvoja in rama tvoja in obličja tvojega luč, ker blagovoljen si jim bil.
4Tu és o meu Rei, ó Deus; ordena livramento para Jacó.
4Ti sam si kralj moj, o Bog: Pošlji vsakršno rešenje Jakobu.
5Por ti derrubamos os nossos adversários; pelo teu nome pisamos os que se levantam contra nós.
5S teboj poderemo na tla zatiralce svoje, v imenu tvojem pogazimo nje, ki se vzpenjajo zoper nas.
6Pois não confio no meu arco, nem a minha espada me pode salvar.
6Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj me ne reši.
7Mas tu nos salvaste dos nossos adversários, e confundiste os que nos odeiam.
7Ali ti nas otimlješ zatiralcev naših in sovražilce naše osramočuješ.
8Em Deus é que nos temos gloriado o dia todo, e sempre louvaremos o teu nome.
8Z Bogom se hvalimo vse dni in ime tvoje bomo slavili vekomaj. (Sela.)
9Mas agora nos rejeitaste e nos humilhaste, e não sais com os nossos exércitos.
9Zdaj pa si nas zavrgel in izdal v sramoto in ne hodiš z našimi vojskami.
10Fizeste-nos voltar as costas ao inimigo e aqueles que nos odeiam nos despojam � vontade.
10Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si kopičijo plen.
11Entregaste-nos como ovelhas para alimento, e nos espalhaste entre as nações.
11Izdal si nas kakor ovce v hrano in med pogane si nas razkropil.
12Vendeste por nada o teu povo, e não lucraste com o seu preço.
12Prodal si ljudstvo svoje za malo in povišal nisi cene njegove.
13Puseste-nos por opróbrio aos nossos vizinhos, por escárnio e zombaria �queles que estão � roda de nós.
13Izpostavil si nas v zasrambo sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki so okoli nas.
14Puseste-nos por provérbio entre as nações, por ludíbrio entre os povos.
14Za pregovor si nas postavil med narodi in da ljudstva majejo z glavo nad nami.
15A minha ignomínia está sempre diante de mim, e a vergonha do meu rosto me cobre,
15Ves dan mi je nečast moja pred očmi in obličja mojega sramota me pokriva.
16� voz daquele que afronta e blasfema, � vista do inimigo e do vingador.
16Zaradi glasu zasramovalca in preklinjalca, spričo sovražnika in maščevalca.
17Tudo isto nos sobreveio; todavia não nos esquecemos de ti, nem nos houvemos falsamente contra o teu pacto.
17Vse to nas je zadelo, in vendar te nismo pozabili niti nezvesto ravnali proti zavezi tvoji.
18O nosso coração não voltou atrás, nem os nossos passos se desviaram das tuas veredas,
18Ni se umeknilo srce naše in stopinja naša ni zavila v stran od steze tvoje,
19para nos teres esmagado onde habitam os chacais, e nos teres coberto de trevas profundas.
19da si nas tako potrl v kraju šakalov in pokril s senco smrti.
20Se nos tivéssemos esquecido do nome do nosso Deus, e estendido as nossas mãos para um deus estranho,
20Ko bi bili pozabili ime Boga svojega in iztegnili roke svoje k bogu tujemu,
21porventura Deus não haveria de esquadrinhar isso? pois ele conhece os segredos do coração.
21ali bi ne bil Bog tega poiskal? Saj on pozna srca skrivnosti.
22Mas por amor de ti somos entregues � morte o dia todo; somos considerados como ovelhas para o matadouro.
22Toda zavoljo tebe nas moré ves dan, cenijo nas kakor ovce za klanje.
23Desperta! por que dormes, Senhor? Acorda! não nos rejeites para sempre.
23Zbúdi se, zakaj spiš, o Gospod? Vstani, ne zametaj nas na večno!
24Por que escondes o teu rosto, e te esqueces da nossa tribulação e da nossa angústia?
24Zakaj skrivaš obličje svoje, pozabljaš bedo našo in zatiranje naše?
25Pois a nossa alma está abatida até o pó; o nosso corpo pegado ao chão.
25Ker v prah je ponižana duša naša, tal se je prijelo telo naše.Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.
26Levanta-te em nosso auxílio, e resgata-nos por tua benignidade.
26Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.