1M'am uitat, şi iată că pe cerul care era deasupra capului heruvimilor era ceva ca o piatră de safir; deasupra lor se vedea ceva asemănător cu un chip de scaun de domnie.
1In videl sem, in glej, na nebesnem raztežju, ki se je razpenjalo nad glavami kerubimov, se je prikazalo kakor safirov kamen in se je videlo kakor podoba prestola, kažočega se nad njimi.
2Şi Domnul a zis omului aceluia îmbrăcat în haine de in: ,,Vîră-te între roatele de supt heruvimi, umple-ţi mînile cu cărbunii aprinşi cari sînt între heruvimi, şi împrăştie -i peste cetate!`` Şi el s'a vîrît între roate supt ochii mei.
2In ogovori moža v platnenem oblačilu in veli: Stopi noter med vrteča se kolesa pod kerubom in napolni si prgišča z živo žerjavico izmed kerubimov in jo raztresi čez mesto. In stopil je tja vpričo mene.
3Heruvimii stăteau în partea dreaptă a casei, cînd s -a vîrît omul acela între roate, iar norul a umplut curtea din lăuntru.
3Kerubimi pa so stali na desni strani hiše, ko je šel mož noter, in oblak je polnil notranje dvorišče.
4Atunci slava Domnului s'a ridicat de pe heruvimi, şi s'a îndreptat spre pragul casei, aşa în cît Templul s'a umplut de nor, şi curtea s'a umplut de strălucirea slavei Domnului.
4In slava GOSPODOVA se je povznesla iznad keruba in je stala nad hišnim pragom; in hiša se je napolnila z oblakom in dvorišče je bilo polno sijaja slave GOSPODOVE.
5Vîjiitul aripilor heruvimilor s'a auzit pînă la curtea de afară, ca glasul Dumnezeului Celui Atotputernic, cînd vorbeşte,
5In šumenje perutnic kerubimov se je slišalo prav do zunanjega dvora kakor glas Boga silnega, Vsegamogočnega, kadar govori.
6Cînd a poruncit deci omului aceluia îmbrăcat în haina de in să ia foc dintre roate, dintre heruvimi, omul acesta s'a dus şi s'a aşezat lîngă roate.
6In ko je zapovedal možu v platnenem oblačilu, rekoč: Vzemi ognja izmed vrtečih se koles, izmed kerubimov! šel je mož noter in stopil zraven kolesa.
7Atunci un heruvim a întins mîna între heruvimi spre focul care era între heruvimi; a luat foc, şi l -a pus în mînile omului aceluia îmbrăcat cu haina de in. Şi omul acesta l -a luat, şi a ieşt afară.
7In kerub iztegne roko izmed kerubimov k ognju, ki je bil med kerubimi, in vzame od njega ter da v roke tistemu, ki je bil v platno oblečen; ta pa vzame in gre ven.
8La heruvimi se vedea ceva ca o mînă de om supt aripile lor.
8In prikazala se je na kerubimih podoba človeške roke, pod njih perutnicami.
9M'am uitat, şi iată că lîngă heruvimi erau patru roţi; o roată lîngă un heruvim şi o roată lîngă celălalt heruvim; dar roatele acestea străluceau ca o piatră de hrisolit.
9In videl sem, in glej: štiri kolesa poleg kerubimov, po eno kolo pri vsakem kerubu. Podoba koles pa je bila videti kakor lice kamena hrizolita.
10După înfăţişare, toate cele patru roţi aveau acelaş chip; fiecare roată părea că este în mijlocul altei roţi.
10Po videzu so imela vsa štiri eno podobo, kakor da bi bilo kolo sredi kolesa.
11Cînd mergeau, mergeau de cele patru laturi ale lor, şi nu se învîrteau în mers, ci mergeau încotro mergea capul, fără să se învîrtească în mersul lor.
11Kadar so šli, so šli na svoje štiri strani; niso se obračali, kadar so šli, temuč proti mestu, kamor je bila obrnjena glava, so šli za njo; niso se obračali, kadar so šli.
12Tot trupul heruvimilor, spatele lor, mînile lor şi aripile lor, erau pline de ochi, ca şi cele patru roţi dimprejur.
12In ves njih život in njih hrbet in njih roke in njih perutnice, tudi kolesa, vse je bilo polno oči kroginkrog; vsi štirje so imeli svoja kolesa.
13Am auzit cu urechile mele că roatele erau chemate: ,,Roate învîrtitoare.``
13In tista kolesa so bila imenovana, da sem slišal: vrteča se kolesa.
14Fiecare avea patru feţe; faţa celui dintîi era o faţă de heruvim, faţa celui de al doilea o faţă de om, a celui de al treilea o faţă de leu, şi a celui de al patrulea o faţă de vultur.
14In vsako je imelo štiri obličja: obličje prvo je bilo obličje kerubovo in obličje drugo človekovo, tretje obličje pa levovo in četrto orlovo.
15Şi heruvimii s'au ridicat. Erau făpturile vii pe cari le văzusem lîngă rîul Chebar.
15In kerubimi so se vznašali. Bili so tiste žive stvari, katere sem bil videl pri reki Kebarju.
16Cînd mergeau heruvimii, mergeau şi roatele cu ei, şi cînd îşi întindeau heruvimii aripile ca să se înalţe dela pămînt, nici roatele nu se depărtau de ei.
16In kadar so hodili kerubimi, so šla kolesa poleg njih; kadar pa so kerubimi peruti razprostrli, da se povzpno od zemlje, se tudi kolesa niso odmikala od njih.
17Cînd se opreau ei, se opreau şi ele, şi cînd se înălţau ei, se înălţau şi ele cu ei, căci duhul făpturilor vii era în ele.
17Ko so se ustavili, so tudi obstala, in ko so se povzpeli, so se vzdignila ž njimi vred, zakaj duh žive stvari je bil v njih.
18Slava Domului a plecat din pragul Templului, şi s'a aşezat pe heruvimi.
18In slava GOSPODOVA je odšla iznad hišnega praga in se je ustopila nad kerubimi.
19Heruvimii şi-au întins aripile, şi s'au înălţat de pe pămînt supt ochii mei; cînd au plecat ei, au plecat şi roţile cu ei. S'au oprit la intrarea porţii casei Domnului spre răsărit; şi slava Dumnezeului lui Israel era sus deasupra lor.
19In kerubimi so razpostrli peruti in se vzdignili kvišku od zemlje vpričo mene, in ž njimi, gredočimi ven, so vzporedno šla kolesa. In ustopili so se ob vhodu v vzhodna vrata hiše GOSPODOVE, in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi.
20Erau făpturile vii, pe cari le văzusem supt Dumnezeul lui Israel lîngă rîul Chebar, şi am băgat de seamă că erau heruvimi.
20To je bila živa stvar, katero sem videl pod Bogom Izraelovim pri reki Kebarju; in spoznal sem, da so bili kerubimi.
21Fiecare avea patru feţe, fiecare avea patru aripi, şi supt aripile lor era ceva ca o mînă de om.
21Vsak je imel štiri obličja in vsak štiri perutnice, in podoba rok človeških je bila pod njih perutnicami.Kar se pa tiče sličnosti njih obrazov, so bila ista obličja, ki sem jih videl pri reki Kebarju, enaka so se videla in enaka so bila. Vsak je hodil naravnost predse.
22Dar feţele lor erau ca cele pe cari le văzusem la rîul Chebar, cu aceeaş înfăţişare: erau tot ei. Fiecare mergea drept înainte.
22Kar se pa tiče sličnosti njih obrazov, so bila ista obličja, ki sem jih videl pri reki Kebarju, enaka so se videla in enaka so bila. Vsak je hodil naravnost predse.