¹O Jesus dia duma pale andel paramichi ai phenel,

¹In odgovarjaje jim zoper govori Jezus v prilikah, rekoč:

²"E amperetsia le rhaioski si sar iek amperato kai kerdias abiav peske shaveske.

²Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu.

³Tradias peske slugen te akharen kodolen kai sas akharde ka abiav, numa won chi mangle te aven.

³In pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti.

⁴"Magdata tradias avre slugen, te mothon kodolenge kai sas akharde, "Eta, getosardem o xabe, murhe guruv ai le vitseluria sa mudarde, swako fielo gata. Aven ka abiav!" "

⁴Zopet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem: Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na svatovščino!

⁵Numa chi thode sama, ai gele peske drom, iek ka peski farma, aver ande peski buchi.

⁵Oni pa niso marali in so odšli, eden na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji.

⁶Ai le kolaver thode o vas pe leske slugi, marde mui lendar, darade le ai mudarde le.

⁶Drugi pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in ubili.

⁷"Kana o amperato ashundias, xolialo, tradias peske ketani; ai kerdias xaiimaske anda kodola kai mudarde, ai dias iag lengo foro.

⁷Kralj pa se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.

⁸Antunchi phendias peske slugenge, o abiav gata numa kodola kai sas akharde, chi molas te aven akharde."

⁸Tedaj veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer pripravljena, ali povabljenci niso bili vredni.

⁹Anda kodia zhan pel bare vulitsi, ai sode arakhena kotse, akharen le ka o abiav.

⁹Pojdite torej na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih na svatovščino!

¹⁰"Kodola slugi gele pel vulitsi ai chide andek than sa kai arakhle, vi nasul ai vi lashe; ai o kher le abiavesko sas pherdo.

¹⁰In tisti hlapci odidejo na ceste in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovska dvorana se napolni z gostmi.

¹¹Kana o amperato avilo te dikhel le gosten, dikhlia kotse iek manush kai sas xuriarado andel tsalia abiaveske.

¹¹Ko pa pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo,

¹²Ai phendias leske, "Vortako, Sar avilian andre katse bi tsalengo abiaveske?" Les nas so mothol.

¹²in mu reče: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa mu umolkne.

¹³Antunchi o amperato phendias le slugenge, "Phanden leske vas ai leske punrhe, ai shuden les avri ando tuniariko. Kotse kai rovena ai chiden dandendar."

¹³Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite v zunanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.

¹⁴"Ke but si akharde, numa xantsi si halome."

¹⁴Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo izvoljenih.

¹⁵Antunchi le Farizeanuria gele ai dinepe duma sar te astaren les ande lesko divano.

¹⁵Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi ujeli.

¹⁶Trade leste peske disiplon ai une Herodians, won phende , "Gazda, zhanas ke chachimasa san ai sikaves o chachimos pa Del bi te daras vari kastar, ke chi thos partia kanikaske.

¹⁶In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni nikogar, kajti ne gledaš ljudem na lice.

¹⁷Phen amenge antunchi, "So gindis? Si amenge slobodo vai nai, te pochinas taksa ka Caesar?"

¹⁷Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne?

¹⁸Numa O Jesus haliardias lenge nasul ginduria, ai phendias, "Sostar tume zumaven ma? Tume kai ankerdion so chi san?

¹⁸Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče: Kaj me izkušate, hinavci?

¹⁹Sikaven mange le love so sa pochinen e taksa." Andine leske iek pena,

¹⁹Pokažite mi davčni denar. In oni mu prineso denar.

²⁰ai phendias lenge, "Kaski fatsa ai ramomos si kado?"

²⁰In reče jim: Čigava je ta podoba in napis?

²¹Won phende leske, "O Caesar" Antunchi O Jesus phendias lenge, "Den ka Caesar so si lesko, ai den ka Del so si le Devlesko."

²¹Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

²²Kana ashunde, chudisaile. Mekle les ai geletar.

²²In ko to slišijo, se začudijo, ter ga pusté in odidejo.

²³Sa kodo dies uni Saduseanuria kai mothon ke nai traio pala e martia avile leste ai phushle les,

²³Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,

²⁴"Gazda, o Moses phendias, 'Te merela iek manush ai nas les glate, lesko phral trobul te lel leska rhomni, te vazdel familia peske phralesle.'

²⁴rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: „Ako kdo umre brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu“.

²⁵Sas mashkar amende efta phral. O pervo ansurisailo ai mulo, ai ke nas les glate, meklia peska rhomnia peske phraleske.

²⁵Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo svojo bratu svojemu.

²⁶Sa kadia o duito, ai o trito zhi ka o eftato.

²⁶Ravno tako tudi drugi in tretji prav do sedmega.

²⁷Kana avela te zhuvindin le mule te zhan ando rhaio, saveski andal efta phral avela e rhomni ke savorhenge sas?"

²⁷Nazadnje za vsemi pa umre žena.

²⁹O Jesus phendias lenge, "Shubin tume zurales! Ke tume chi haliaren E Vorba le Devleski , ai chi e putiera le Devleski.

²⁸Ob vstajenju torej, čigava žena bo od teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli.

³⁰Ke kana avela te zhuvindin le mule te zhan ando rhaio, le mursh chi lena rhomni ai le zhuvlia chi lena rhom, numa avena sar le angeluria le Devleske kai si ando rhaio.

²⁹Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne pisma, ne moči Božje.

³¹Numa anda kodia kai zhuvindin le mule te zhan ando rhaio, chi jindian tume so sas phendo tumenge katar O Del, kana phendias.

³⁰Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih.

³²"Me sim O Del le Abramosko, O Del le Isakosko ai O Del le Jacovosko," O Del nai O Del le mulengo, numa le zhuvindengo."

³¹Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč:

³³Kana le naroduria ashunde kado divano, chudisaile katar lesko sikaimos.

³²„Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“? On ni Bog mrtvih, ampak živih.

³⁴Numa kana le Farizeanuria ashunde ke phandadias o mui le Saduseanongo, chidinisaile andek than,

³³In ko to slišijo množice, se silno čudijo nauku njegovemu.

³⁵ai iek anda lende, ablakato, phushlias les ek divano te zumavel les.

³⁴Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal jezik, se zbero vkup.

³⁶"Gazda, Savo si o mai baro andal zakonuria?"

³⁵In eden izmed njih, učenik postave, vpraša, izkušaje ga:

³⁷O Jesus phendias leske, "Te avel tuke drago O Del sa che ilesa, sa che duxosa, ai sa cho gojasa." Kado si o pervo ai o mai baro andal zakonuria.

³⁶Učenik, katera zapoved je v postavi največja?

³⁹Ai o duito si saikfielo: "Te avel tuke drago le manush sode san tu tuke."

³⁷Jezus mu pa reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje“.

⁴⁰Ande kadala dui zakonuria ankerdiol sa e kris ai so phende le profeturia."

³⁸Ta je prva in največja zapoved.

⁴¹Kana sas chidine andek than le Farizeanuria, O Jesus phushlia le divano,

³⁹Druga pa je tej podobna: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

⁴²"So gindin tume pa Kristo? Kasko shav si wo?" Won phende leske, "O Shav le Davidosko."

⁴⁰Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.

⁴³O Jesus phendias lenge, "Sar, antunchi o David kana sas O Swunto Duxo pe leste akhardias les, 'Gazda?'" phendias,

⁴¹Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus,

⁴⁴"O gazda phendia murhe gazdaske: 'Besh ka murho chacho vas, zhi pon thav che duzhmanon tela che punrhe.'"

⁴²rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov.

⁴⁵Teala o David akharel les, "Gazda," Sar si lesko shav?

⁴³Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:

⁴⁶Chi iek nashti phendias leske iek vorba, ai pala kodia chi mai tromaile te phushen les kaver divanuria.

⁴⁴„Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

⁴⁵Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je sin njegov?In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.

⁴⁶In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.