¹"Antunchi e amperetsia le rhaioski si sar desh sheia baria kai line peske lampi (chediara) ai gele po drom kai o ternaxar avelas.

¹Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti.

²Pansh anda lende sas prosti ai pansh gojaver.

²Pet pa jih je bilo nespametnih in pet modrih.

³Le prosti kana line penge lampi, chi line vuloi pensa.

³Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj.

⁴Numa le gojaver line mai but vuloi pensa de sar so sas andel lampi.

⁴Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred.

⁵Ke chi avilo o ternaxar pe vriama lindraile ai lias le e lindre.

⁵Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.

⁶Numa ando mashkar la rachako ek glaso dias mui, Dikhen! O ternaxar, Aven leste!

⁶Opolnoči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu naproti!

⁷Antunchi le sheia baria wushtile, ai lasharde peske lampi.

⁷Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje.

⁸Le prosti phende kodolenge kai sas gojaver. "Den ame anda tumaro vuloi ke amare lampi meren."

⁸Nespametne pa reko modrim: Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo.

⁹Le gojaver phende, "Nashtis, ke kam chi avel dosta tumenge ai vi amenge, zhan ka kodola kai bichinen vuloi ai chinen tumenge.

⁹Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajše k prodajalcem in si ga kupite.

¹⁰Numa zhi pon won gele te chinen vuloi, o ternaxar avilo; le sheia baria kai sas gata gele lesa andre ka o abiav ai o wudar sas phandado.

¹⁰Ko pa gredo kupovat, pride ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim na svatovščino; in vrata se zapro.

¹¹Mai palal le kolaver sheia baria avile, ai phende, "Gazda, Gazda! Phuter amenge!"

¹¹Poslej pa pridejo tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam!

¹²Numa wo phendias, "Chachimasa phenav tumenge, me chi zhanav tumen."

¹²On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas.

¹³Anda kodia arakhen tume, ke chi zhanen o dies vai o chaso kana O Shav le Manushesko avela."

¹³Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.

¹⁴"Ke kadia si sar ek manush kai si te zhaltar dur, ai akhardias peske slugen, ai dias ande lengo vas so sas lesko.

¹⁴Kajti bo kakor človek, odpravljajoč se na pot, ki pokliče hlapce svoje in jim izroči premoženje svoje,

¹⁵Kai iek dias panzh gone sumnakai, ka aver dias dui, ai ka aver dias iek, swakones dias sode wo sai dashtil te lel sama, ai gelo pe pesko drom.

¹⁵in dá enemu pet talentov, drugemu pa dva, a drugemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti; in odpotuje.

¹⁶Kodo kai lias panzh gone sumnakai, strazo gelo, kerdias buchi lensa, ai dobisardias panzh gone sumnakai mai but.

¹⁶Zdajci gre tisti, ki je prejel pet talentov, in kupčuje ž njimi, in pridobi drugih pet talentov.

¹⁷Sakadia kodo kai lias dui, gelo ai dobisardias dui mai but.

¹⁷Tako tudi tisti, ki je prejel dva, pridobi druga dva.

¹⁸Numa kodo kai lias iek gono sumnakai, gelo, hunadias gropa ande phuv, ai garadias pesko gazdasko sumnakai.

¹⁸Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospodarja svojega.

¹⁹But vriama pala kodia o gazda kodole slugenge avilo palpale, ai manglias te sikaven leske so kerde.

¹⁹Čez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev in napravi ž njimi račun.

²⁰Kodo kai lias panzh gone sumnakai, avilo ai andias panzh mai but, ai phendias, "Gazda, tu dian ma panzh gone sumnakai. Dikh! Me dobisardem panzh mai but."

²⁰In pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov.

²¹Lesko gazda phendias leske, "Mishto kerdian, lasho ai chacho sluga chachimasa sanas, xantsi dielasa si te thav tut baro pe but dieli, aidi ai hulav ande che gazdasko raduimos!"

²¹Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.

²²Kodo kai lias dui gone sumnakai avilo, ai phendias, "Gazda, Tu dian ma dui. Dikh! Me dobisardem dui mai but!"

²²Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta.

²³Lesko gazda phendias leske, "Mishto kerdian, lasho ai chacho sluga chachimasa sanas, xantsi dielasa si te thav tut baro pe but dieli, aidi ai hulav ande che gazdasko raduimos!

²³Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.

²⁴Kodo kai sas les iek gono sumnakai avilo ai phendias, "Gazda, Zhanglem ke zuralo ai trutno manush san, ke les katar chi thodian ai chides katar chi thodian sumuntsa.

²⁴Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel en talent, in reče: Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel;

²⁵Ai darailem, gelem ai garadem cho sumnakai ande phuv, Dikh! Si tu so si chiro."

²⁵in ker sem se bal, sem šel in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega.

²⁶Lesko gazda phendias leske, "Tu nasul kandino sluga, tu zhanglian ke lav katar chi thodem ai chidav katar chi thodem sumuntsa."

²⁶Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel;

²⁷Antunchi tu trobulas te thos murho sumnakai ando banko, ai kana avilemas, sas te lav murho sumnakai palpale, ai vi mai but.

²⁷zato bi bil moral dati moje srebro menjalcem, in jaz bi bil po svojem prihodu prejel, kar je mojega, z obrestmi.

²⁸Anda kodia le o sumnakai lestar, ai de les ka kodo kai si les le desh gone sumnakai.

²⁸Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov.

²⁹Ke swakones te kai si mai but avela dino ai si te avel les but mai but opral: numa katar kodo kai nai les, vi so si les avela lino lestar.

²⁹Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima.

³⁰E sluga kai nai kanchesko shuden avri ando tuniariko ai ande kodo than kai rovena ai chiden dandendar."

³⁰In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo; tam bode jok in škripanje z zobmi.

³¹"Kana avela O Shav le Manushesko ande pesko barimos, ai sa le angeluria lesa, antunchi beshela pe pesko skamin o amperatitsko.

³¹Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave.

³²Angla leste avena chidine sa le thema, ai hulavela le manushen iek katar o kaver sar o pastuxo, hulavel le bakren katar le buzhne.

³²In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov,

³³Ai thola le bakren pe peski chachi rig, ai le buzhnen pe peski stingo rig.

³³in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo.

³⁴Antunchi o amperato si te mothol kodolenge ka lesko vas o chacho, "Aven tume kai san raduime katar murho Dat, len so sas tumenge shinado e amperetsia kai sas getome tumenge de sar sas e lumia kerdi.

³⁴Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.

³⁵Ke bokhalo simas, ai dian ma te xav, trushalo simas, ai dian ma te piiva: streino simas, ai andian ma ande cho kher.

³⁵Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho;

³⁶Nas ma tsalia, ai tu dian ma tsalia, naswalo simas, ai lian sama mandar, phandado simas, ai tu avilian te dikhes ma."

³⁶nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni.

³⁷Antunchi le chache phenena leske, "Gazda, Kana dikhliam tu bokhalo, ai diam tu te xas? Vai trushalo, ai diam tu te pes?

³⁷Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, in smote nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?

³⁸Kana dikhliam tu streino, ai andiam tut andre? Vai ke trobunas tut tsalia, ai diam tut?

³⁸Kdaj smo te pa videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli?

³⁹Kana dikhliam tut naswalo, vai phandado, ai aviliam te dikhas tu?"

³⁹Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi, in smo prišli k tebi?

⁴⁰Ai o amperato phenela, "O chachimos phenav tumenge, so godi kerdian kodoleske kai si mai prosto anda murho phral, kerdian mange."

⁴⁰In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.

⁴¹Antunchi phenel kodolenge ka lesko stingo vas, "Zhantar mandar, tume armandine, ande iag kai chi getolpe, kai si getome le bengeske ai leske angelonge.

⁴¹Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim!

⁴²Bokhalo simas, ai chi dian ma te xav, trushalo simas, ai tu chi dian ma te piiav.

⁴²Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho;

⁴³Streino simas, ai chi akhardian ma andre, nas ma tsalia, ai chi dian ma, naswalo, phandado, ai tu chi avilian te dikhes ma."

⁴³nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in niste me obiskali.

⁴⁴Antunchi won phenen, "Gazda, kana dikhliam tut bokhalo, vai trushalo, vai streino, vai bi tsalengo, vai naswalo, vai phandado, ai chi zhutisardem tu?"

⁴⁴Tedaj mu odgovore tudi oni, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli?

⁴⁵Antunchi phendia lenge, "O chachimos phenav tumenge, sar chi kerdian le mai prostonenge, chi kerdian chi mange.

⁴⁵Nato jim odgovori, rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili enemu teh najmanjših, niste meni storili.In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.

⁴⁶Antunchi zhana ande iag kai chi getolpe, numa le chache ando traio kai chi getolpe.

⁴⁶In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.