¹A obrátiac sa tiahli sme na púšť cestou smerom k Červenému moru, tak ako mi hovoril Hospodin, a obchádzali sme vrch Seir mnoho dní.

¹Potem smo se obrnili in šli v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je bil velel GOSPOD, in smo dolgo časa hodili ob Seirskem gorovju.

²A Hospodin mi riekol:

²Tedaj me ogovori GOSPOD, rekoč:

³Už ste sa dosť naobchádzali tohoto vrchu; obráťte sa na sever.

³Dosti ste že hodili ob tem gorovju, krenite proti severu!

⁴A ľudu prikáž a povedz: Pojdete cez územie svojich bratov, synov Ezavových, ktorí bývajú na Seire. A hoci sa vás budú báť, veľmi sa vystríhajte!

⁴Ljudstvu pa zapovej takole: Potovali boste skozi pokrajine svojih bratov, sinov Ezavovih, ki prebivajo v Seiru, in se vas bodo bali. Ali skrbno se varujte,

⁵Nedráždite ich, lebo vám nedám z ich zeme ani toľko, čo by zašľapil nohou, lebo vrch Seir som dal Ezavovi do dedičného majetku.

⁵da ne začnete boja ž njimi; zakaj njih dežele vam ne dam še za stopinjo noge ne, ker Ezavu sem dal Seirsko gorovje v lastnino.

⁶Pokrm si kúpite od nich za peniaze, a tak budete jesť, aj vody si kúpite od nich za peniaze, a budete piť.

⁶Živeža si od njih kupite za denar, da boste jedli, tudi vode kupite od njih za denar, da boste pili.

⁷Lebo Hospodin, tvoj Bôh, ťa požehnal v každej práci tvojich rúk; vie, že ideš touto veľkou púšťou. Toto už štyridsať rokov bol Hospodin, tvoj Bôh, s tebou; nemal si v ničom nedostatku.

⁷Zakaj GOSPOD, Bog tvoj, te je blagoslovil pri vsem delu tvojih rok; vedel je za potovanje tvoje po tej veliki puščavi, teh štirideset let je bil GOSPOD, Bog tvoj, s teboj, ničesar ti ni zmanjkalo.

⁸A keď sme prešli od svojich bratov, synov Ezavových, ktorí bývajú na Seire, s cesty na rovine, z Elatu a z Ecion-gábera, obrátili sme sa a prešli sme cestou Moábskej púšte.

⁸Tako smo šli mimo svojih bratov, sinov Ezavovih, prebivajočih v Seiru, strani od poti po nižini, od Elata in Ezion-geberja. In obrnili smo se in šli po poti Moabske puščave.

⁹A Hospodin mi riekol: Nebudeš trápiť Moábov ani si nezačínaj s nimi púšťajúc sa do vojny, lebo ti nedám dedičstva z ich zeme, pretože som dal synom Lotovým Ár do dedičstva.

⁹In GOSPOD mi je rekel: Ne vedite se sovražno proti Moabcem in ne spustite se v vojno ž njimi; zakaj od njih dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar sinom Lotovim v lastnino.

¹⁰Émovia bývali predtým v nej, v zemi Ára, veľký to ľud, mnohý a vysoký jako Enákovci.

¹⁰(Emimi so prebivali ondi v prejšnjih časih, ljudstvo veliko, mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi.

¹¹Pravda aj oni boli považovaní za obrov ako Enákovci, a Moábovia ich pomenovali Emím.

¹¹Tudi nje so šteli za velikane kakor Enakime, in Moabci so jih imenovali Emime.

¹²A na Seire bývali predtým Chorovia, a synovia Ezavovi zaujali ich državie a vyhubili ich zpred svojej tvári a bývali na ich mieste, tak ako učinil Izrael zemi svojho vlastníctva, ktorú im dal Hospodin.

¹²Tudi v Seiru so v prejšnjih časih prebivali Horejci, a sinovi Ezavovi so jih pregnali in zatrli pred seboj, in prebivali so na njih mestu; prav kakor so storili Izraelci deželi posestva svojega, ki jim jo je dal GOSPOD.)

¹³A tak teraz vstaňte a prejdite potok Záred. Aj sme prešli potok Záred.

¹³Zdaj se torej vzdignite in pojdite čez potok Zered! In šli smo čez potok Zered.

¹⁴A času, v ktorom sme išli z Kádeš-barnee, až sme prešli potok Záred, bolo tridsaťosem rokov, dokiaľ nevymrelo všetko to pokolenie, mužovia, súci do vojny, zprostred tábora, tak ako im prisahal Hospodin.

¹⁴Časa pa, v katerem smo šli od Kades-barnee, dokler nismo prestopili potoka Zereda, je bilo osemintrideset let; v tem času je izumrl ves rod vojščakov izmed tabora, kakor jim je bil prisegel GOSPOD.

¹⁵Bola aj ruka Hospodinova proti nim, aby ich desila a tak vyhubila zprostred tábora, až i vymreli.

¹⁵Da, roka GOSPODOVA je bila proti njim, da bi jih potrebil izmed tabora, dokler niso pomrli.

¹⁶A stalo sa, keď už boli vymreli zprostred ľudu všetci mužovia toho pokolenia, súci do boja,

¹⁶In zgodi se, ko so bili vsi ti vojščaki iztrebljeni in so umrli izmed ljudstva,

¹⁷že mi hovoril Hospodin a riekol:

¹⁷da me ogovori GOSPOD, rekoč:

¹⁸Ty prejdeš dneská hranicu Moábovu, Ár,

¹⁸Ti greš danes skozi pokrajino Moabcev, mimo Ara,

¹⁹a priblížiš sa naproti synom Ammonovým; nebudeš ich trápiť ani si nezačínaj s nimi, lebo ti nedám vlastníctva zo zeme synov Ammonových, pretože som ju dal synom Lotovým za vlastníctvo.

¹⁹in se skoraj približaš kraju Amonovih sinov: ne vedi se sovražno proti njim ter se ne bojuj ž njimi, zakaj od dežele Amonovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal sinovom Lotovim v lastnino.

²⁰Aj tá bola považovaná za zem obrov; obrovia v nej bývali predtým, a Ammonovia ich nazvali Zamzummím.

²⁰(Tudi ta se šteje za deželo velikanov; velikani so ondi prebivali v prejšnjih časih, in Amonci so jih imenovali Zamzumime;

²¹Bol to veliký ľud, mnohý a vysoký jako Enákovci, ale Hospodin ich vyhubil zpred ich tvári, a tak zaujali ich državie a bývali na ich mieste,

²¹bilo je ljudstvo veliko in mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi; a GOSPOD jih je pokončal pred njimi, tako da so jih pregnali in se naselili na njih mestu,

²²jako učinil synom Ezavovým, ktorí bývajú na Seire, keď zahladil Chorov zpred ich tvári, takže zaujali ich državie a bývajú na ich mieste až do dnešného dňa.

²²prav kakor je storil za sinove Ezavove, prebivajoče v Seiru, ko je zatrl Horejce pred njimi, in so jih ti pregnali in prebivali v njih kraju do današnjega dne.

²³A Avajov, ktorí bývali v dedinách až po Gazu, vyplienili Kaftorania, ktorí vyšli z Kaftora, a bývali na ich mieste.

²³In Avimci so prebivali v vaseh v smeri do Gaze, a Kaftorimci so prišli iz Kaftorja ter jih pokončali, in prebivali so na njih mestu.)

²⁴Tedy vstaňte, rušajte sa a prejdite cez potok Arnon! Hľaďže, dal som do tvojej ruky Síchona, kráľa Chešbona, Amoreja, i jeho zem. Začni, zaujmi a vyzvúc ho pusti sa s ním do boja.

²⁴Vstanite, odpravite se in pojdite čez potok Arnon! Poglej, dal sem ti v roko Sihona Amorejca, kralja v Hesbonu, in njegovo deželo: začni jo posedati in spusti se v boj ž njim.

²⁵Tohoto dňa začnem dávať tvoj strach a tvoju bázeň na ľudí pod celým nebom. Tí, ktorí počujú zvesť o tebe, budú sa triasť a budú sa svíjať od strachu pred tebou.

²⁵Danes začnem pošiljati strah in grozo pred teboj nad ljudstva pod vsem nebom, da se bodo, ko začujejo glas o tebi, tresli in trepetali pred teboj.

²⁶A poslal som poslov z púšte Kedemót k Síchonovi, kráľovi Chešbona, so slovami pokoja vzkazujúc:

²⁶Nato sem poslal poročnike iz Kedemotske puščave k Sihonu, kralju v Hesbonu, z mirovnimi besedami, da mu reko:

²⁷Nech, prosím, prejdem cez tvoju zem. Pojdem priamo cestou; neuhnem sa ani napravo ani naľavo.

²⁷Dovoli mi, da grem skozi tvojo deželo; naravnost po cesti hočem iti, ne ganem se ne na desno, ne na levo.

²⁸Pokrm mi predáš za peniaze, aby som jedol, i vody mi dáš za peniaze, aby som pil; len nech, prosím, prejdem peší;

²⁸Živeža mi prodaš za denar, da jem, in vode mi daš za denar, da pijem, samo mi dovoli iti peš skozi deželo,

²⁹učiň mi, jako mi učinili synovia Ezavovi, ktorí bývajú na Seire, a Moábi, ktorí bývajú v Áre, dokiaľ neprejdem cez Jordán do zeme, ktorú nám dáva Hospodin, náš Bôh.

²⁹kakor so mi storili sinovi Ezavovi, ki prebivajo v Seiru, in Moabci, ki prebivajo v Aru; dokler ne pridem prek Jordana v deželo, ki nam jo daje GOSPOD, Bog naš.

³⁰Ale Síchon, kráľ Chešbona, nechcel dať, aby sme prešli jeho územím, lebo Hospodin, tvoj Bôh, zatvrdil jeho ducha a posmelil jeho srdce, aby ho vydal do tvojej ruky, jako je tomu dnes.

³⁰Ali Sihon, kralj v Hesbonu, nam ni hotel dovoliti, da gremo po njegovem tja, zakaj GOSPOD, Bog tvoj, je otrdil njegovega duha in zakrknil srce njegovo, da bi ti ga izročil v pest, kakor se danes vidi.

³¹A Hospodin mi riekol: Hľaď, začal som dávať pred tebou Síchona a jeho zem. Začni, zaujmi, aby si dedične zaujal jeho zem.

³¹In GOSPOD mi reče: Poglej, začel sem ti izročati Sihona in deželo njegovo; začni jo posedati, da ti pride v last dežela njegova.

³²Vtedy vyšiel Síchon proti nám, on i všetok jeho ľud, do boja do Johsy.

³²In pride nam nasproti Sihon z vsem ljudstvom svojim, da se z nami vojskuje v Jahazu.

³³A Hospodin, náš Bôh, ho vydal pred nami, a porazili sme ho i jeho synov i všetok jeho ľud

³³A GOSPOD, Bog naš, nam ga je izročil, in porazili smo njega, sinove njegove in vse ljudstvo njegovo.

³⁴a zaujali sme všetky jeho mestá toho času a zahladili sme, zarečené, všetky tie mestá, mužov, ženy i deti, takže sme neponechali nikoho nažive.

³⁴In tisti čas smo se polastili vseh njegovih mest in s prokletjem uničili vsako mesto, može, žene in otroke, nihče nam ni ubežal;

³⁵Len dobytok sme si pobrali za plen a korisť miest, ktoré sme zaujali.

³⁵samo živino smo vzeli zase in plen iz mest, katerih smo se polastili.

³⁶Od Aroera, ktoré je na brehu potoka Arnona, a od mesta, ktoré je v tej doline, až po Gileád nebolo mesta, ktoré by nám bolo bývalo privysoké; všetky dal Hospodin, nás Bôh, pred nami.

³⁶Od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, in od mesta, ki je pri potoku, tja do Gileada ni bilo mesta, ki bi nam bilo nepremagljivo: vse nam je izročil GOSPOD, Bog naš.Samo k deželi Amonovih sinov se nisi približal, tudi ne k vsej strani potoka Jaboka in k mestom na gorah in k vsemu, kar nam je prepovedal GOSPOD, Bog naš.

³⁷Len k zemi synov Ammonových si sa nepriblížil, k niktorému kraju potoka Jabbka ani k mestám toho pohoria ani k niktorému miestu, ktorému blížiť sa zapovedal Hospodin, náš Bôh.

³⁷Samo k deželi Amonovih sinov se nisi približal, tudi ne k vsej strani potoka Jaboka in k mestom na gorah in k vsemu, kar nam je prepovedal GOSPOD, Bog naš.