1Jako mŕtva mucha nasmradí a nakvasí masť apotekára, tak i vzácneho človeka pre múdrosť a slávu potupí máličko bláznovstva.
1Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.
2Srdce múdreho je po jeho pravici, ale srdce blázna po jeho ľavici.
2Modrega srce je na pravi strani njegovi, a bedakovo na napačni.
3Ešte i na ceste, keď ide blázon, trpí jeho srdce nedostatkom, a hovorí všetkým, že je blázon.
3Saj tudi ko po poti gre, manjka bedaku razuma in vsakemu pove, da je bedak.
4Ak povstane proti tebe duch panovníka, neopusti svojho miesta; lebo krotká pokojnosť činí prietrž velikým hriechom.
4Ako se vzdigne vladarjeva jeza zoper tebe, ne zapusti mesta svojega; kajti krotkost zabrani velike pregrehe.
5Je aj iné zlo, ktoré som videl pod slnkom, ako je poblúdenie, ktoré vychádza zpred vladára.
5Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, pomota namreč, ki jo povzroča vladar:
6Bláznovstvo býva dané na veľké výšiny, a bohatí sedávajú v nízkosti.
6neumnost posajajo na najvišja mesta in bogatini morajo sedeti na nizkih.
7Videl som sluhov na koňoch a kniežatá, ktoré chodily jako sluhovia po zemi.
7Videl sem hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci.
8Ten, kto kope jamu, padne do nej, a toho, kto borí plot, poštípe had.
8Kdor koplje jamo, lahko pade vanjo, in kdor predira ograjo, ga piči gad.
9Kto odvaľuje kamene, ublíži si nimi, a ten, kto štiepe drevo, je ním ohrozený.
9Kdor lomi kamenje, se lahko ž njim poškoduje, in kdor kolje drva, je v nevarnosti od njih.
10Ak je železo tupé, a niekto nenabrúsi jeho ostria, človek musí napnúť sily; avšak lepšie to spraví múdrosť.
10Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč; ali modrost je koristna, da dosežeš uspeh.
11Ak poštípe had, keď ešte nebolo zakliatia, nemá užitku zaklínač.
11Če kača piči, preden jo zakolne, nima nič dobička zaklinjalec.
12Slová úst múdreho sú ľúbezné, ale rty blázna pohltia jeho samého.
12Besede iz ust modrega moža so milobne, ustnice bedakove pa njega samega pogoltnejo.
13Počiatkom slov jeho úst je bláznovstvo a koncom jeho úst zlé šialenstvo.
13Začetek besed ust njegovih je neumnost in konec govorjenja njegovega je zlobna blaznost.
14A blázon množí slová, kým človek nevie, čo bude; a to, čo bude po ňom, kto mu oznámi?
14Bedak rad govori veliko besed; toda človek ne ve, kaj bode, in kar pride za njim, kdo mu oznani?
15Práca bláznov ho unavuje, blázna, ktorý nevie ani len odísť do mesta.
15Trud bedaka izmozgava, ker niti ne ve, kako bi šel v mesto.
16Beda tebe zem, ktorej kráľom je dieťa, a ktorej kniežatá hodujú za rána!
16Gorje ti, o dežela, ako je tvoj kralj otrok in tvoji knezi se gosté že zjutraj!
17Blahoslavená si zem, ktorej kráľom je syn rodu šľachetných, a ktorej kniežatá jedia na čas, pre posilnenie a nie pre opilstvo.
17Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčavo in ne iz požrešnosti!
18Pre lenivosť klesá krov, a pre opustenie rúk tečie do domu.
18Vsled lenobe gnije streha in po zanikarnosti kaplje v hišo.
19Pre veselý smiech stroja hostinu, a víno obveseľuje život, a peniaze dopomáhajú k tomu všetkému.
19Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
20Ani vo svojej mysli nezloreč kráľovi jako ani vo svoje ložnici nezloreč bohatému, lebo nebeský vták odnesie hlas, a okrýdlenec oznámi vec.
20Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.