1Preto musíme tým viacej pozorovať na to, čo sme počuli, aby sme nejako neprešli pomimo.
1Zato nam treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da ne zgrešimo zveličanja.
2Lebo ak slovo, hovorené skrze anjelov, bolo pevné, a každé prestúpenie a každý neposluch dostaly spravedlivú odplatu,
2Če je namreč beseda, po angelih govorjena, postala trdna in je vsak prestopek in neposluh dobil pravično plačilo,
3jakože my utečieme, ak zanedbáme také veľké spasenie?! Ktoré, keď o ňom začal najdriev hovoriť Pán, nám ztvrdili tí, ktorí ho počuli,
3kako uidemo mi, pustivši vnemar toliko zveličanje? ki ga je iz početka oznanjal Gospod, in oni, ki so čuli, so nam ga potrdili,
4pri čom spolu svedčil Bôh znameniami a zázrakmi a rôznymi mocami a udeľovaním Svätého Ducha podľa svojej vôle.
4pri čemer je tudi Bog ž njimi vred pričal z znamenji in čudeži in mnogoterimi močmi in s podeljevanjem svetega Duha po volji svoji.
5Lebo nie anjelom podriadil budúci svet, o ktorom hovoríme.
5Kajti angelom ni podložil sveta prihodnjega, o katerem govorimo.
6A ktosi osvedčil kdesi a povedal: Čo je človek, že pamätáš na neho, alebo syn človeka, že ho navštevuješ?!
6Pričal pa je nekdo nekje, govoreč: „Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?
7Učinil si ho čosi málo menším od anjelov, slávou a cťou si ho korunoval a ustanovil si ho nad dielami svojich rúk.
7Za malo časa si ga ponižal pod angele; s slavo in častjo si ga venčal in postavil si ga nad dela rok svojih;
8Všetko si poddal pod jeho nohy. Lebo tým, že mu poddal všetko, nenechal ničoho jemu nepoddaného. No, teraz ešte nevidíme, že by mu bolo všetko poddané.
8vse si podložil pod noge njegove.“ Ker mu je pa vse podložil, torej ni pustil ničesar njemu nepodloženega. Sedaj pa ne vidimo še, da bi mu bilo vse podloženo;
9Ale toho čosi málo menším od anjelov učineného vidíme Ježiša, pre utrpenie smrti korunovaného slávou a cťou, aby milosťou Božou za každého okúsil smrť.
9vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega.
10Lebo mu svedčalo, pre ktorého všetko a skrze ktorého všetko, ktorý doviedol mnoho synov do slávy, veľvodcu ich spasenia dokonalým učiniť utrpením.
10Kajti spodobilo se je njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov peljal v slavo, začetnika njih zveličanja popolnega storiti po trpljenju.
11Lebo jako posväcujúci, tak i posväcovaní, všetci sú z jedného, pre ktorú príčinu nehanbí sa volať ich bratmi,
11Kajti i ta, ki posvečuje, i oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega; iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč:
12keď hovorí: Zvestovať budem tvoje meno svojim bratom, prostred shromaždenia ti budem spievať chvály.
12„Oznanjal bom ime tvoje bratom svojim, sredi zbora ti bom peval hvalo“.
13A zase: Ja sa budem nadejať na neho. A zase: Hľa, ja a deti, ktoré mi dal Bôh.
13In zopet: „Nanj naslonim upanje svoje“, in zopet: „Glej, jaz in otročiči, katere mi je dal Bog“.
14Tedy keď deti staly sa účastnými tela a krvi, tak aj on podobným spôsobom stal sa účastným toho istého, aby smrťou zahladil toho, ktorý má vládu smrti, to jest diabla.
14Ker so torej otročiči deležni mesa in krvi, se je tudi on tega podobno udeležil, da bi s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča,
15a vyprostil ich, všetkých, ktorí bázňou smrti po celý čas žitia boli držaní v rabstve.
15in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti.
16Lebo, tak sa nazdám, nezaujíma sa anjelov, ale sa zaujíma semena Abrahámovho,
16Saj se pač ne poteza za angele, ampak za seme Abrahamovo se poteza.
17pre čo bol podlžný byť vo všetkom pripodobnený bratom, aby bol milosrdným a verným veľkňazom čo do vecí u Boha, aby smieril hriechy ľudu.
17Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe.Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.
18Lebo tým, že sám trpel, keď bol pokúšaný, môže spomáhať pokúšaným.
18Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.