1Takto hovorí Hospodin: Hľa, zobudím na Babylon a proti obyvateľom srdca tých, ktorí povstávajú proti mne, ducha zhubcu.
1Tako pravi GOSPOD: Glej, obudim podirajoč veter zoper Babilon in zoper nje, ki prebivajo v njem, srcu meni se upirajočih.
2A pošlem proti Babylonu cudzincov, ktorí ho prevejú a vyprázdnia jeho zem, pretože budú proti nemu dookola v deň jeho zlého.
2In pošljem v Babilon tujce, ki ga bodo vejali in izpraznili deželo njegovo; kajti oblegali ga bodo v dan nesreče.
3Proti tomu, ktorý naťahuje. Nech len natiahne naťahujúci svoje lučište! A proti tomu, ktorý sa vypína vo svojom pancieri! Nezľutujte sa nad jeho mládencami, mládencami Babylona; zahlaďte všetko jeho vojsko s kliatbou úplnej záhuby!
3Zoper njega, ki napenja, napenjaj strelec svoj lok in zoper njega, ki se vzdiguje v oklepu svojem; in ne imejte milosti do mladeničev njegovih, docela pokončajte vso vojsko njegovo!
4A tak padnú pobití v zemi Chaldejov a prebodnutí na jeho uliciach.
4In prebodeni bodo padali v deželi Kaldejski in presunjeni po ulicah njegovih.
5Lebo veď Izrael nie je vdovec ani Júda, opustený od svojho Boha, od Hospodina Zástupov, keď aj ich zem, pravda, je plná previnenia proti Svätému Izraelovmu.
5Kajti Izrael in Juda nista kot vdova, zapuščena od Boga svojega, od GOSPODA nad vojskami; ker je njih dežela polna krivice proti Svetemu Izraelovemu.
6Utečte zprostred Babylona! A zachráňte útekom každý svoju dušu! Aby ste nezahynuli majúc účasť v jeho neprávosti! Lebo je to čas pomsty Hospodinovej, ktorý mu dáva odplatu.
6Bežite iz sredi Babilona in rešite vsak življenje svoje, ne bodite pokončani zavoljo krivice njegove; zakaj to je čas maščevanja GOSPODOVEGA: kar je zaslužil, mu povrača.
7Babylon bol zlatým pohárom v ruke Hospodinovej, opájajúcim celú zem; z jeho vína pily národy, preto sa zbláznily národy.
7Zlata čaša je bil Babilon v roki GOSPODOVI, ki je upijanila vso zemljo; od vina njegovega so pili narodi, zato so zbesneli narodi.
8Babylon padne náhle a bude skrúšený! Nože kvíľte nad ním! Naberte balzamu na jeho bolesť, ak by bol nejako vyhojený!
8Mahoma pade Babilon in bo potrt. Tulite nad njim, oskrbite mazilo za bolečino njegovo, če morebiti ozdravi!
9Hojili sme Babylon, ale nie je vyhojený; opustite ho, a poďme každý do svojej zeme, lebo jeho súd sahá až do neba a je vyzdvihnutý až do najvyšších oblakov.
9„Hoteli smo ozdraviti Babilon, a ni bil ozdravljen. Zapustite ga in pojdimo vsak v svojo deželo; kajti do nebes sega sodba njegova in vzdiguje se do najvišjih oblakov.“
10Hospodin vyviedol našu spravedlivosť. Poďte a rozprávajme na Sione dielo Hospodina, svojho Boha.
10Na dan je spravil GOSPOD pravičnost našo; pridite in pripovedujmo na Sionu delo GOSPODA, Boga našega.
11Vyleštite strely, poberte štíty! Hospodin zobudil ducha médskych kráľov, lebo jeho úmysel je proti Babylonu, aby ho zkazil; pretože je to pomsta Hospodinova, pomsta jeho chrámu.
11Le ostrite pšice, primite za ščite! GOSPOD je zbudil duha kraljev medskih, ker je zoper Babilon namera njegova, da ga pogubi: zakaj to je maščevanje GOSPODOVO, svetišča njegovega maščevanje.
12Pozdvihnite prápor proti múrom Babylona, zosilnite stráž, postavte strážnych, pripravte úklady: lebo Hospodin aj umyslel aj učiní to, čo hovoril proti obyvateľom Babylona.
12Na zidovju babilonskem dvignite prapor, pomnožite stražo, postavite čuvaje, pripravite zasede! Kajti kakor se je namenil GOSPOD, tako izvrši, kar je rekel zoper prebivalce v Babilonu.
13Oj, ty, ktorý bývaš nad mnohými vodami, ktorý máš množstvo pokladov, prišiel tvoj koniec, miera tvojho lakomstva!
13O ti, ki prebivaš poleg mnogih vodá, bogat zakladov, prišel je konec tvoj, po meri dobičkaželjnosti tvoje.
14Hospodin Zástupov prisahal na svoju dušu: Naplním ťa ľuďmi jako žravou chrobačou, a budú radostne pokrikovať nad tebou.
14GOSPOD nad vojskami je prisegel sam pri sebi: Čeprav sem te napolnil z ljudmi kakor s kobilicami, vendar zaženo zmagoslavno vpitje nad teboj!
15Ty, ktorý učiníš zem svojou silou, ktorý pevne staviaš okruh sveta svojou múdrosťou a svojím umom si roztiahol nebesia;
15On je ustvaril zemljo s krepostjo svojo, ustanovil vesoljni svet z modrostjo svojo in z razumnostjo svojo razpel nebesa.
16keď vydáš hlas, povstane hučanie vôd na nebi, a pôsobíš to, aby vystupovaly pary od konca zeme; činíš dažďu blesky a vyvodíš vietor zo svojich pokladov.
16Ko se on oglaša, šum vodá na nebu vrši; on pripeljava sopare od kraja zemlje, dela bliske za dež in izpušča veter iz zakladov svojih.
17Zhovädnel každý človek natoľko, že nezná toho; hanbiť sa bude každý zlatník pre svoju rytinu; lebo jeho sliatina je lesť, a niet v nich ducha.
17Nespameten je postal vsak, brez spoznanja; vsak zlatar se osramočuje s podobo; kajti lažniva je ulita podoba njegova in sape ni v njih nobeni.
18Takí bohovia sú márnosť, dielo zvodov do bludu; v čase svojho navštívenia zahynú.
18Ničemurnost so, delo, smeha vredno; tisti čas, ko bodo obiskani, poginejo.
19No, nie ako títo údel Jakobov; lebo on je tvorcom všetkého a berlou svojho dedičstva. Hospodin Zástupov jeho meno.-
19Njim ni podoben on, ki je Jakobov delež, kajti on je upodobil vse; in Izrael je rod posesti njegove: GOSPOD nad vojskami je ime njegovo.
20Ty si mi kladivom, vojennými nástrojmi; tebou rozbíjam národy a tebou kazím kráľovstvá,
20Kladivo si mi, bojno orožje; in s teboj razbijem narode in s teboj pogubim kraljestva
21tebou rozrážam koňa i jeho jazdca a tebou rozrážam voz i jeho vozku;
21in s teboj zdrobim konja z jezdecem njegovim in s teboj raztrupam voz in njega, ki sedi na njem,
22tebou rozrážam muža i ženu a tebou rozrážam starca i dieťa a tebou rozrážam mládenca i pannu;
22in s teboj raztrupam moža in ženo in raztrupam s teboj starčka in dečka ter raztrupam s teboj mladeniča in devico
23tebou rozrážam pastiera i jeho stádo a tebou rozrážam oráča i jeho záprah a tebou rozrážam vojvodov i kniežatá.-
23in s teboj razkropim pastirja in čredo njegovo in s teboj raztrupam kmetovalca z volmi njegovimi v jarmu ter razbijem s teboj deželne poglavarje in namestnike.
24A odplatím Babylonu a všetkým obyvateľom Chaldejov všetko ich zlé, ktoré robili na Sione, pred vašimi očami, hovorí Hospodin.
24In povrnem Babilonu in vsem prebivalcem v Kaldeji vsa njih huda dela, ki so jih storili na Sionu, pred očmi vašimi, govori GOSPOD.
25Hľa, ja som proti tebe, vrchu hubiteľa, hovorí Hospodin, ktorý hubíš celú zem, a vystriem na teba svoju ruku a zvalím ťa z tých skál a vydám ťa, aby si bol vrchom pohoreniska.
25Glej, jaz sem zoper tebe, o gora pogubnica, ki pogubljaš vso zemljo, govori GOSPOD; in iztegnem roko zoper tebe in te zvalim s skalovja in te izpremenim v goro pogorišča,
26Ani nevezmú z teba kameňa na uhol ani kameňa do základov, lebo budeš večnou pustinou, hovorí Hospodin.
26da ne dobé iz tebe kamena za vogel ali kamena za podzidje, kajti puščava bodeš vekomaj, govori GOSPOD.
27Vyzdvihnite prápor v zemi, trúbte na trúbu medzi národami, posväťte národy proti nemu do boja, svolajte proti nemu kráľovstvá Ararat, Minni a Aškenáz, ustanovte vojvodcu proti nemu, doveďte hore koní jako žravej chrobače hroznej!
27Dvignite prapor v deželi, trobite na trobento med narodi, pripravite zoper njega narode, skličite proti njemu kraljestva Ararat, Mini in Askenaz! postavite zoper njega vojskovodjo, pripeljite konj gori kakor grozovitih kobilic!
28Posväťte národy proti nemu do boja, kráľov Médska i jeho vojvodov i všetky jeho kniežatá i celú zem jeho panstva.
28Pripravite zoper njega narode, kralje iz Medije, njene deželne poglavarje in namestnike in vso deželo njih gospostva!
29A triasť sa bude zem a bude sa svíjať bolesťou, lebo budú stáť úmysly Hospodinove proti Babylonu, že obráti Babylonskú zem na pustú pustinu tak, že tam nebude obyvateľa.
29In potrese se zemlja in začuti bolečine; kajti izpolnijo se misli GOSPODOVE, da se opustoši dežela Babilonska, da nihče ne bo prebival v njej.
30Prestanú bojovať hrdinovia Babylona, budú sedieť v pevnostiach; opadne ich hrdinská sila; budú ženami; zapália jeho príbytky, polámané budú jeho závory;
30Nehajo se bojevati korenjaki v Babilonu, sedeli bodo v trdnjavah, opeša jim moč, kakor ženske bodo; sovražniki zažgo prebivališča njegova, starejo zapahe njegove.
31behúň pobeží oproti behúňovi a posol so zvesťou oproti poslovi, aby zvestovali babylonskému kráľovi, že je vzaté jeho mesto od konca,
31Tekač bo tekel tekaču naproti in oznanjevalec srečaval oznanjevalca, naznanit kralju babilonskemu, da je mesto njegovo vzeto od kraja do konca
32že sú vzaté i brody a že jazerá spálili ohňom, a bojovní mužovia sú predesení.
32in da so celo tesni vhodi zasedeni; tudi luže so izsušili z ognjem, in vojščaki so izbegani.
33Lebo takto hovorí Hospodin Zástupov, Bôh Izraelov: Dcéra Babylona bude jako humno v čase, keď ho šliapu; ešte niečo málo, a prijde pre ňu doba žatvy.
33Kajti tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Hči babilonska je kakor gumno ob času, ko se s topotanjem utrjuje; še malo, potem ji pride žetve čas.
34Vyžiera ma, hluší ma Nabuchodonozor, babylonský kráľ, postavil ma jako prázdnu nádobu, hlce ma jako drak, plní svoje brucho mojimi lahôdkami, zahnal ma.
34Žrl me je, zatiral me je Nebukadnezar, kralj babilonski, naredil me je kakor prazno posodo, požiral me je kakor zmaj, napolnil si je trebuh z mojimi slaščicami, odpahnil me je.
35Ukrutnosť, ktorá sa deje mne a môjmu telu, nech prijde na Babylon, hovorí obyvateľka Siona, a moja krv volá proti obyvateľom zeme Chaldejov! hovorí Jeruzalem.
35Krivica, ki se je godila meni in mesu mojemu, pridi nad Babilon, govori naj prebivalka sionska; in kri moja pridi nad prebivalce kaldejske, govori naj Jeruzalem.
36Preto takto hovorí Hospodin: Hľa, ja budem riešiť tvoju pravotu a pomstím ťa a vysuším jeho more a spôsobím to, aby vyschol jeho prameň.
36Zatorej pravi tako GOSPOD: Glej, jaz se potegnem za pravdo tvojo in izvršim maščevanje zate; in posušim morje njegovo in storim, da usahnejo studenci njegovi.
37A tak bude Babylon hromadami rumov, príbytkom šakalov, strašnou pustinou a hrubým posmechom natoľko, že tam nebude obyvateľa.
37In Babilon bode v kupe kamenja, prebivališče šakalov, v grozo in žvižganje brez prebivalca.
38Spolu budú revať ako mladí ľvi, budú skučať ako ľvíčatá.
38Enako kakor mladi levi rjovejo, kriče kakor levov mladiči.
39Keď sa rozohrejú, pripravím ich hostinu, a opojím ich, aby plesali, a potom zaspia večným spánkom a neprebudia sa viacej, hovorí Hospodin.
39Ko se ugrejejo, jim napravim pitje in jih upijanim, da se bodo razveseljevali in potem zaspali večno spanje, in ne zbude se, govori GOSPOD.
40Soženiem ich dolu jako tučné ovce na zabitie, jako baranov s kozlami.
40Popeljem jih kakor jagnjeta v klanje, kakor ovne s kozliči. –
41Oj, ako je vzatý Šešach a jako dochytená chlúba celej zeme, jako je Babylon obrátený na strašnú pustinu medzi národami!
41Kako je vzet Šešak in zasedena vse zemlje hvala! Kako je postal Babilon predmet strmenju med narodi.
42More vyjde hore na Babylon, pokrytý bude množstvom jeho vĺn.
42Zoper Babilon je prišlo morje, bučeči valovi njegovi so ga pokrili.
43Jeho mestá budú obrátené na strašnú pustinu - bude to vypráhla zem a pustá, zem -, nebude v nich bývať niktorý človek ani nepojde cez ne syn človeka.
43Mesta njegova so izpremenjena v puščavo, v suho deželo in samoto, v deželo, kjer ne prebiva nihče in preko nje ne hodi sin človekov.
44A navštívim aj Béla v Babylone a vytrhnem to, čo pohltil, z jeho úst a nepohrnú sa viacej k nemu národy; padne i múr Babylona.
44In kaznoval bom Bela v Babilonu, in kar je požrl, potegnem iz ust njegovih; in ne bodo se več k njemu stekali narodi; tudi zid babilonski se zruši.
45Vyjdite z jeho stredu, môj ľude, a zachráňte útekom každý svoju dušu pred páľou hnevu Hospodinovho!
45Pojdite ven iz njega, ljudstvo moje, in rešite vsak dušo svojo izpred goreče jeze GOSPODOVE!
46A aby nezmalátnelo vaše srdce, a báli by ste sa pri zvesti, ktorá sa bude čuť v zemi, a keď prijde jedného roku jedna zvesť, a potom druhého roku druhá zvesť. A bude ukrutnosť v zemi: panovník povstane na panovníka.
46In ne oméči se srce vaše in ne bojte se zavoljo govorice, ki se bo slišala v deželi! kajti v tem letu pride ta govorica in potem drugo leto ona govorica, in silovitost bode v deželi, vladar zoper vladarja.
47Preto hľa, idú dni, že navštívim rytiny Babylona, a hanbiť sa bude celá jeho zem, a všetci jeho pobití padnú v jeho strede.
47Zato glej, pridejo dnevi, ko bom strahoval izrezane podobe babilonske, in vsa dežela njegova bo osramočena in vsi prebodeni njegovi padejo sredi njega.
48A tak budú prespevovať nad Babylonom nebesia i zem i všetko, čo je v nich, lebo od severa mu prijdú zhubcovia, hovorí Hospodin.
48Tedaj bodo veselo pela nad Babilonom nebesa in zemlja in kar je na njih; kajti od severa pridejo k njemu razdejalci, govori GOSPOD.
49Aj Babylonu, ktorý spôsobil to, aby padli pobití Izraelovi, aj Babylonu padnú pobití celej zeme.
49Kakor je Babilon povzročil, da so padli prebodeni Izraelovi, tako padejo ob Babilonu prebodeni vse zemlje. –
50Vy, ktorí ste unikli meču, iďte, nestojte, spomínajte na Hospodina zďaleka, a Jeruzalem nech vystúpi na vaše srdce!
50O vi, ki ste ubežali meču, umeknite se, ne stojte! spominjajte se iz daljave GOSPODA in Jeruzalem vam pridi na misel! –
51Hanbíme sa, lebo sme počuli potupu, stud pokryl našu tvár, pretože cudzinci prišli na svätyne domu Hospodinovho.-
51Sram nas je, ker slišimo očitanje; nečast pokriva obličje naše, ker tujci so vdrli v svetinje hiše GOSPODOVE. –
52Preto hľa, idú dni, hovorí Hospodin, že navštívim jeho rytiny, a po celej jeho zemi bude stenať ranený.
52Zato glej, pridejo dnevi, ko bom strahoval izrezane podobe njegove, in po vsej deželi njegovi bodo vpili prebodeni.
53Keby vystúpil Babylon hoci až do neba a keby tam ohradil výšu svojej sily, odo mňa mu prijdú zhubcovia, hovorí Hospodin.
53Tudi ko bi se Babilon vzdignil do neba, tudi ko bi nedostopno storil višino trdnjave svoje, od mene pridejo razdejalci zoper njega, pravi GOSPOD.
54Čujte! Hlas kriku z Babylona a veľké skrúšenie zo zeme Chaldejov!
54Čuj! vpitje od Babilona in velik poboj se sliši od dežele Kaldejcev sem!
55Lebo Hospodin pustoší Babylon a hubí z neho ten veľký hrmot, a tak hučia ich vlny jako veľké vody, vydáva sa šum ich zvuku.
55zakaj GOSPOD razdeva Babilon in preganja iz njega velike množice hrum; in bobne njih valovi kakor mnoge vode, razlega se šum njih glasú.
56Lebo prišiel naň, na Babylon, zhubca, jeho hrdinovia budú jatí, a ich lučištia sa polámu, lebo Hospodin je silným Bohom odplaty; istotne zaplatí.
56Kajti pride zoper njega, zoper Babilon, razdejalec, ujeti bodo junaki njegovi, zdrobljeni vsi loki njegovi, zakaj Bog mogočni, ki obilo povrača, je GOSPOD, on gotovo povrne.
57A opojím jeho kniežatá i jeho mudrcov, jeho vojvodov i jeho pohlavárov i jeho hrdinov, a usnú večným spánkom, ani sa neprebudia, hovorí Kráľ, ktorého meno je Hospodin Zástupov.
57In upijanim kneze njegove in modrijane njegove, deželne poglavarje in namestnike in junake njegove; in spali bodo večno spanje in se ne prebude, govori Kralj, ki mu je ime GOSPOD nad vojskami.
58Takto hovorí Hospodin Zástupov: Ten dvojitý široký múr Babylona bude zborený až do základu, a jeho vysoké brány budú spálené ohňom. A tak nadarmo pracujú národy a ľudia pre oheň, a ustávajú.-
58Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Zidovje Babilona preširoko bo docela razrušeno in visoka vrata njegova se požgo z ognjem. In tako se trudijo ljudstva za nič in narodi za ogenj, in pešajo.
59Slovo, ktoré prikázal prorok Jeremiáš Seraiášovi, synovi Neriáša, syna Machseiášovho, keď išiel s Cedekiášom, judským kráľom, do Babylona, vo štvrtom roku jeho kraľovania. A Seraiáš bol hlavným ubytovateľom.
59Beseda, ki jo je ukazal prorok Jeremija Seraju, sinu Nerija, sina Mahsejevega, ko je šel z Zedekijem, kraljem Judovim, v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja; bil je pa Seraja knez posteljnik.
60A Jeremiáš spísal všetko to zlé, ktoré malo prijsť na Babylon, do jednej knihy, všetky tieto slová, napísané o Babylone.
60In Jeremija je zapisal vse gorje, ki pride nad Babilon, v eno knjigo, vse te besede, ki so pisane zoper Babilon.
61A tedy Jeremiáš povedal Seraiášovi: Keď prijdeš do Babylona, budeš hľadieť a prečítaš všetky tieto slová
61In Jeremija je velel Seraju: Ko prideš v Babilon, pazi, da prečitaš vse te besede
62a povieš: Hospodine, ty si hovoril o tomto mieste, že ho vyplieniš tak, že nebude v ňom obyvateľa, ničoho od človeka až do hoväda, pretože bude večnou pustinou.
62in porečeš: O GOSPOD, ti si govoril zoper ta kraj, da ga pokončaš, tako da ne bode v njem prebivalca niti izmed ljudi niti izmed živali, temuč da bode puščava vekomaj.
63A bude, keď dočítaš túto knihu, že priviažeš na ňu kameň a hodíš ju doprostred Eufratu
63Nato ko prečitaš to knjigo, ji priveži kamen in jo vrzi sredi Evfratain reci: Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne spričo nesreče, ki jo pripeljem zoper njega; in opešajo. Dotlej besede Jeremijeve.
64a povieš: Tak utonie Babylon a nepovstane pre zlé, ktoré ja uvediem naň, a ustanú. Až potiaľto slová Jeremiášove.
64in reci: Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne spričo nesreče, ki jo pripeljem zoper njega; in opešajo. Dotlej besede Jeremijeve.