1A tak šesť dňami pred Veľkou nocou prišiel Ježiš do Betánie, kde bol Lazar, ten, ktorý to bol zomrel a ktorého Ježiš vzkriesil z mŕtvych,
1Šest dni pred Veliko nočjo pa Pride Jezus v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki je bil umrl in ga je Jezus obudil iz mrtvih.
2a pripravili mu tam večeru, pri čom Marta posluhovala, a Lazar bol jedným z tých, ktorí s ním spolu sedeli za stolom.
2In napravijo mu tu večerjo; in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden med temi, ki so ž njim sedeli za mizo.
3A Mária vzala funt masti z pravého a drahocenného nardu a pomazala nohy Ježišove a poutierala nohy Ježišove svojimi vlasmi, a dom sa naplnil vôňou masti.
3Marija pa vzame libro nardovega mazila, pravega in dragocenega, in pomazili noge Jezusove in mu jih otre z lasmi svojimi; in hiša se napolni z duhom mazila.
4A jeden z jeho učeníkov, Judáš, syn Šimonov, ten Iškariotský, ktorý ho mal zradiť, povedal:
4Toda Juda Simonov Iškariot, eden učencev njegovih, ki ga je imel izdati, reče:
5Prečo sa tá masť nepredala za tristo denárov, a nedalo sa chudobným?
5Zakaj se ni prodalo to mazilo za tristo denarjev in dalo ubogim?
6Ale nepovedal toho preto, že by sa bol staral o chudobných, ale preto, že bol zlodej a mal mešec a to, čo sa dalo do neho, nosil.
6To pa je rekel, ne ker ga je bila skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel mošnjo in nosil, kar so metali vanjo.
7Vtedy povedal Ježiš: Nechaj ju, zachovala to ku dňu môjho pohrabu;
7Jezus pa reče: Pusti jo; za dan pogreba mojega je to prihranila.
8lebo veď chudobných máte vždycky so sebou, ale mňa nemáte vždycky.
8Kajti uboge imate vsekdar pri sebi, a mene nimate vsekdar.
9Vtedy sa dozvedel veľký zástup zo Židov, že je tam, a prišli nie len pre Ježiša, ale tiež aby videli Lazara, ktorého vzkriesil z mŕtvych.
9Zvedelo je pa preprosto ljudstvo izmed Judov, da je tukaj, ter pridejo ne samo zaradi Jezusa, ampak da bi tudi videli Lazarja, ki ga je bil obudil iz mrtvih.
10Ale najvyšší kňazi sa uradili, aby aj Lazara zabili,
10Višji duhovniki pa se posvetujo, da bi tudi Lazarja umorili;
11pretože mnohí zo Židov odchádzali pre neho a uverili v Ježiša.
11ker so mnogi izmed Judov hodili tja zavoljo njega in so sprejemali vero v Jezusa.
12Keď potom nasledujúceho dňa počul veliký zástup, ktorý bol prišiel na sviatok, že ide Ježiš do Jeruzalema,
12Drugi dan zasliši velika množica, ki je bila prišla na praznik, da gre Jezus v Jeruzalem.
13nabrali palmových letorastov a vyšli proti nemu a volali: Hosanna, požehnaný, ktorý prichádza v mene Pánovom, Kráľ Izraelov!
13In vzemo palmove veje in mu pridejo naproti in vpijejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, kralj Izraelov!
14A Ježiš najdúc osľa sadol si naň, ako je napísané:
14In Jezus dobi osliča in sede nanj, kakor je pisano:
15Neboj sa, dcéro Siona! Hľa, tvoj Kráľ prichádza jazdiac na osľati.
15„Ne boj se, hči sionska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu osličjem.“
16Toho prv neznali jeho učeníci, ale keď bol Ježiš oslávený, vtedy sa rozpamätali, že to bolo napísané o ňom, a vykonali mu to.
16Tega učenci njegovi izprva niso razumeli, ampak ko je bil Jezus oslavljen, tedaj so se spomnili, da je bilo to pisano za njega in da so mu to storili.
17Vtedy svedčil zástup, ktorý bol s ním, keď vyvolal Lazara z hrobu a vzkriesil ho z mŕtvych.
17Ljudstvo torej, ki je bilo ž njim, ko je Lazarja poklical iz groba in ga obudil iz mrtvih, je pričevalo o njem.
18A preto aj vyšiel proti nemu zástup, pretože počuli, že učinil ten div.
18Zato mu je tudi množica prišla naproti, ker so slišali, da je storil ta čudež.
19Vtedy si povedali farizeovia: Vidíte, že nič neosožíte, hľa celý svet odišiel za ním.
19Farizeji reko tedaj med seboj: Vidite, da nič ne opravite! Glej, ves svet leti za njim.
20A boli tam niektorí z tých Grékov, ktorí chodievali hore do Jeruzalema, aby sa tam pomodlili na sviatok.
20Bili so pa nekateri Grki med tistimi, ki so prihajali, da bi molili o prazniku.
21Tí tedy pristúpili k Filipovi, tomu z Galilejskej Betsaidy, a prosili ho a vraveli: Pane, chceme vidieť Ježiša.
21Ti torej pristopijo k Filipu, ki je bil iz Betsaide Galilejske, in ga zaprosijo, rekoč: Gospod, Jezusa bi radi videli.
22A Filip prišiel a povedal to Andrejovi, a zase Andrej a Filip to povedali Ježišovi.
22Filip gre in pove to Andreju, in Andrej in Filip povesta Jezusu.
23Ale Ježiš im odpovedal a riekol: Prišla hodina, aby bol oslávený Syn človeka.
23Jezus pa jima odgovori, rekoč: Prišla je ura, da bi bil oslavljen Sin človekov.
24Ameň, ameň vám hovorím, ak nezomrie pšeničné zrno, keď padne do zeme, zostane ono samotné; ale ak zomrie, donesie mnoho užitku.
24Resnično, resnično vam pravim: Pšenično zrno, če pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi veliko sadu.
25Kto má rád svoju dušu, ztratí ju, a kto nenávidí svoju dušu na tomto svete, zachová ju do večného života.
25Kdor ljubi dušo svojo, jo izgubi; a kdor sovraži dušo svojo na tem svetu, jo ohrani za večno življenje.
26Ak mne niekto slúži, nech mňa nasleduje; a kde som ja, tam bude aj môj služobník. A jestli mne niekto slúži, toho bude ctiť Otec.
26Ako mi hoče kdo služiti, naj gre za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi služabnik moj; in če kdo meni služi, njega počasti Oče.
27Teraz je moja duša rozrušená, a čo mám povedať: Otče, vyprosti ma z tejto hodiny? Ale veď preto som prišiel k tejto hodine.
27Sedaj je duša moja žalostna, in kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Toda prav zato sem prišel v to uro.
28Otče, osláv svoje meno! Vtedy prišiel hlas z neba: Aj som oslávil aj zase oslávim.
28Oče, oslavi ime svoje! Tedaj se oglasi glas z neba: Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.
29Vtedy zástup, ktorý tam stál a počul to, hovoril, že zahrmelo. Iní zase hovorili: Anjel mu čosi hovoril.
29Ljudstvo torej, ki je zraven stalo in je to slišalo, pravi, da je zagrmelo. Drugi pravijo: Angel mu je govoril.
30Ježiš odpovedal a riekol: Nie pre mňa sa stal ten hlas, ale pre vás.
30Jezus odgovori in reče: Ne zaradi mene je prišel ta glas, ampak zavoljo vas.
31Teraz je súd tohoto sveta; teraz bude knieža tohoto sveta von vyvrhnuté.
31Zdaj je sodba tega sveta; zdaj bo vojvoda tega sveta vržen ven.
32A ja, keď budem povýšený od zeme, všetkých potiahnem k sebe.
32In jaz, kadar bom povišan od zemlje, vse potegnem k sebi.
33Ale to hovoril dávajúc na znanie, akou smrťou mal zomrieť.
33To je pa pravil, da naznači, s kakšno smrtjo mu je umreti.
34Vtedy mu odpovedal zástup: My sme počuli zo zákona, že Kristus zostáva na veky, a jako ty hovoríš, že Syn človeka musí byť povýšený? Kto je to ten Syn človeka?
34Ljudstvo mu torej odgovori: Mi smo slišali iz zakona, da Kristus ostane vekomaj, in kako praviš ti, da mora biti povišan Sin človekov? Kdo je ta Sin človekov?
35Na to im povedal Ježiš: Ešte krátky čas je svetlo s vami. Choďte, dokiaľ máte svetlo, aby vás nezachvátila tma. A ten, kto chodí vo tme, nevie, kam ide.
35Jezus jim torej reče: Še malo časa je luč med vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema; in kdor po temi hodi, ne ve, kam gre.
36Dokiaľ máte svetlo, verte v svetlo, aby ste boli synmi svetla. To povedal Ježiš a potom odišiel a skryl sa pred nimi.
36Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete sinovi luči. To je Jezus povedal, in je odšel in se skril pred njimi.
37A hoci učinil tak mnoho divov pred nimi, neverili v neho,
37In dasi je toliko čudežev storil vpričo njih, niso verovali vanj,
38aby sa naplnilo slovo proroka Izaiáša, ktoré povedal: Pane, kto uveril našej kázni? A rameno Pánovo komu je zjavené?
38da se izpolni beseda Izaija proroka, ki jo je rekel: „Gospod, kdo je veroval našemu poročilu? in rama Gospodova komu se je razodela?“
39Preto nemohli veriť, že zase povedal Izaiáš:
39Verovati pa zato niso mogli, ker je zopet rekel Izaija:
40Oslepil ich oči a zatvrdil ich srdce, aby očami nevideli, srdcom nerozumeli a neobrátili sa, aby som ich neuzdravil.
40„Oslepil jim je oči in zakrknil jim je srce, da ne bi z očmi videli in s srcem umeli in se izpreobrnili, in jaz bi jih ozdravil.“
41To povedal Izaiáš, keď videl jeho slávu a hovoril o ňom.
41To je rekel Izaija, ko je videl slavo njegovo in je govoril o njem.
42No, zároveň aj mnohí z kniežat uverili v neho, ale pre farizeov nevyznávali, aby neboli vyobcovaní zo synagógy,
42Vendar so pa tudi mnogi izmed prvakov verovali vanj, toda zaradi farizejev niso priznavali, da ne bi bili izobčeni iz shodnice.
43lebo viacej milovali slávu ľudí ako slávu Božiu.
43Kajti ljubili so slavo pri ljudeh bolj nego slavo pri Bogu.
44A Ježiš zvolal a povedal: Ten, kto verí vo mňa, neverí vo mňa, ale v toho, ktorý ma poslal;
44Jezus pa zakliče in reče: Kdor veruje v mene, veruje ne v mene, marveč v tega, ki me je poslal.
45a kto mňa vidí, vidí toho, ktorý ma poslal.
45In kdor vidi mene, vidi tega, ki me je poslal.
46Ja som prišiel svetlo na svet, aby nikto, kto verí vo mňa, nezostal vo tme.
46Jaz Luč sem prišel na svet, da ne ostane v temi nihče, kdor veruje v mene.
47A keby niekto počul moje slová a neuveril by, ja ho nesúdim, lebo som neprišiel nato, aby som súdil svet, ale aby som spasil svet.
47In če kdo sliši moje besede in jih ne hrani, jaz ga ne sodim; zakaj nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da zveličam svet.
48Kto mnou pohŕda a neprijíma mojich slov, ten má, kto by ho súdil - slovo, ktoré som hovoril, to ho bude súdiť v posledný deň;
48Kdor zaničuje mene in ne sprejema besed mojih, ima svojega sodnika: beseda, ki sem jo govoril, ona ga bo sodila v poslednji dan.
49lebo ja som nehovoril sám od seba, ale ten, ktorý ma poslal, sám Otec, mi prikázal, čo mám povedať a čo hovoriť.
49Kajti jaz nisem sam od sebe govoril, temuč Oče, ki me je poslal, on mi je dal zapoved, kaj naj povem in kaj naj govorim.In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.
50A viem, že jeho prikázanie je večný život. Čo tedy ja hovorím, ako mi povedal Otec, tak hovorím.
50In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.