¹Keď to dohovoril Ježiš, pozdvihol svoje oči k nebu a povedal: Otče, prišla hodina, osláv svojho Syna, aby aj tvoj Syn oslávil teba,

¹To je povedal Jezus ter povzdigne oči k nebu in reče: Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi;

²jako si mu dal moc nad každým telom, aby všetkým tým, ktorých si mu dal, dal večný život.

²kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da dá večno življenje vsem, ki si mu jih dal.

³A to je ten večný život, aby znali teba, toho jediného pravého Boha, a toho, ktorého si poslal, Ježiša Krista.

³Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.

⁴Ja som ťa oslávil na zemi; dielo som dokonal, ktoré si mi dal, aby som vykonal.

⁴Jaz sem te oslavil na zemlji; delo sem dokončal, ki si mi ga dal, da ga storim:

⁵A teraz ma osláv ty, Otče, sám u seba slávou, ktorú som mal u teba, prv ako bol svet.

⁵in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.

⁶Zjavil som tvoje meno ľuďom, ktorých si mi dal zo sveta. Tvoji boli, a dal si ich mne, a zachovali tvoje slovo.

⁶Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, in meni si jih dal, in besedo tvojo so ohranili.

⁷A teraz poznali, že všetko, čo si mi dal, je od teba;

⁷Sedaj vedo, da je vse, karkoli si mi dal, od tebe:

⁸lebo slová, ktoré si mi dal, dal som im, a oni prijali a poznali vpravde, že som vyšiel od teba, a uverili, že si ma ty poslal.

⁸kajti besede, ki si jih meni dal, sem dal njim; in oni so jih sprejeli in spoznali resnično, da sem od tebe izšel, in so verovali, da si me ti poslal.

⁹Ja prosím za nich, neprosím za svet, ale za tých, ktorých si mi dal, lebo sú tvoji.

⁹Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji;

¹⁰A všetko, čo je moje, je tvoje, a to, čo je tvoje, je moje. A oslávený som v nich.

¹⁰in vse moje je tvoje, in tvoje je moje; in oslavljen sem v njih.

¹¹A už viac nie som na svete, ale oni sú na svete, a ja idem k tebe. Svätý Otče, zachovaj ich v svojom mene, ktorých si mi dal, aby boli jedno jako my.

¹¹In nisem več na svetu, a ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.

¹²Keď som bol s nimi na svete, ja som ich ostríhal v tvojom mene, ktorých si mi dal, a strážiac zachránil, a nikto z nich nezahynul, iba ten syn zatratenia, aby sa naplnilo Písmo.

¹²Dokler sem bil ž njimi, sem jih varoval v imenu tvojem; katere si mi dal, sem ohranil, in nobeden izmed njih ni poginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo.

¹³No, teraz už idem k tebe a toto hovorím na svete, aby mali radosť, moju radosť, naplnenú v sebe.

¹³Sedaj pa grem k tebi, in to govorim na svetu, da imajo radost mojo dopolnjeno v sebi.

¹⁴Ja som im dal tvoje slovo, a svet ich vzal v nenávisť, pretože nie sú zo sveta, jako ja nie som zo sveta.

¹⁴Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.

¹⁵Neprosím, žeby si ich vzal zo sveta, ale žeby si ich zachoval od zlého.

¹⁵Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega.

¹⁶Zo sveta nie sú, jako ja nie som zo sveta.

¹⁶Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.

¹⁷Posväť ich v svojej pravde! Tvoje slovo je pravda.

¹⁷Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica.

¹⁸Jako si ty mňa poslal na svet, tak som i ja ich poslal do sveta.

¹⁸Kakor si mene poslal na svet, sem poslal tudi jaz nje na svet;

¹⁹A ja za nich posväcujem sám seba, aby aj oni boli posvätení v pravde.

¹⁹in zanje sam sebe posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.

²⁰Ale neprosím len za týchto, ale aj za tých, ktorí majú skrze ich slovo uveriť vo mňa,

²⁰Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene:

²¹aby boli všetci jedno, jako si ty, Otče, vo mne a ja v tebe, aby aj oni boli v nás jedno, aby svet uveril, že si ma ty poslal.

²¹da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.

²²A slávu, ktorú si mi dal, dal som ja im, aby boli jedno, jako sme my jedno,

²²In jaz sem slavo, ki si jo meni dal, dal njim, da bodo eno, kakor smo mi eno.

²³ja v nich a ty vo mne, aby boli dokonalí v jedno, aby svet vedel, že si ma ty poslal, a že si ich miloval ako si mňa miloval.

²³Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal in si jih ljubil, kakor si mene ljubil.

²⁴Otče, ktorých si mi dal, chcem, aby, kde som ja, aj oni tam so mnou boli, aby videli moju slávu, ktorú si mi dal, lebo si ma miloval pred založením sveta.

²⁴Oče, katere si mi dal, hočem, kjer sem jaz, da bodo tudi oni z menoj, da vidijo mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

²⁵Spravedlivý Otče, a svet ťa nepoznal, ale ja som ťa poznal, aj títo poznali, že si ma ty poslal.

²⁵Oče pravični! svet tebe ni spoznal, a jaz sem te spoznal, in ti so spoznali, da si me ti poslal;in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

²⁶A oznámil som im tvoje meno, a ešte oznámim, aby láska, ktorou si ma miloval, bola v nich a ja v nich.

²⁶in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.