Slovakian

Slovenian

Psalms

139

1Náčelníkovi speváckeho sboru. Žalm Dávidov. Hospodine, prezkúmal si ma a poznal.
1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD, preiskal si me in me poznaš!
2Ty znáš moje sadanie i moje vstávanie; rozumieš mojej myšlienke zďaleka.
2Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.
3Pozoruješ moje chodenie i ležanie a znáš dobre všetky moje cesty.
3Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.
4Lebo ešte ani nemám slova na jazyku, a hľa, Hospodine, ty to vieš všetko.
4Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, GOSPOD, jo poznaš docela.
5Obkľúčil si ma odzadu i odpredu a položil si na mňa svoju ruku.
5Zadaj in spredaj me obdajaš in name pokladaš roko svojo.
6Je to predivná znalosť, nad môj rozum, tak vysoká, že nemôžem po ňu.
6Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.
7Kam by som zašiel od tvojho ducha? Alebo kam by som utiekol pred tvojou tvárou?
7Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?
8Keby som vystúpil na nebesia, tam si ty; keby som si postlal v hrobe, hľa, i tam si.
8Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju mrtvih, tudi ondi si.
9Keby som vzal krýdla rannej zory, aby som zaletel a býval pri najďaľšom mori,
9Ko bi si vzel zarje peruti in odletel prebivat ob najzadnjem kraju morja,
10i tam by ma sprevadila tvoja ruka, a pochytila by ma tvoja pravica.
10tudi tja bi me spremljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja.
11A keby som povedal: Aspoň tma ma zakryje; ale i noc je tebe svetlom vôkol mňa.
11Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč –
12Ani tma nezatmí pred tebou, a noc ti svieti jako deň, tebe je jedno či tma či svetlo.
12tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor noč.
13Lebo tvojím vlastníctvom sú moje ľadviny; usnoval si ma v živote mojej matky.
13Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje.
14Oslavovať ťa budem preto, že som hrozne a predivne utvorený. Predivné sú tvoje skutky, a moja duša to zná veľmi dobre.
14Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.
15Niktorá moja kosť nie je ukrytá pred tebou, ktorý som učinený v skrytosti; utkaný som v hlbinách zeme.
15Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem, umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.
16Tvoje oči videly môj trup, a do tvojej knihy sú zapísané všetky moje údy jako aj dni, v ktorých boly utvorené, keď ešte nebolo ani jedného z nich.
16Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.
17A mne jaké drahé sú tvoje myšlienky, ó, silný Bože, A jaký ohromný je ich počet!
17Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!
18Keby som ich chcel spočítať, je ich viac ako piesku. Keď sa prebudím, vždy len som s tebou.
18Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.
19Keby si, Bože, zabil bezbožníka a povedal: Mužovia krvi, odstúpte odo mňa!
19O da bi pokončal, o Bog, brezbožnika! In vi, možje krvoločni: Poberite se izpred mene!
20Tí, ktorí hovoria o tebe nešľachetne, berú nadarmo tvoje meno, tvoji odporcovia.
20Kajti zoper tebe govoré pregrešno, tvoje ime rabijo za laž tvoji sovražniki.
21Či nie je tak, Hospodine, že nenávidím tých, ktorí teba nenávidia? A tí, ktorí povstávajú proti tebe, sa mi ošklivia.
21Ali naj bi ne sovražil, o GOSPOD, sovražilcev tvojih, ali naj mi ne mrzé, ki se vzpenjajo zoper tebe?
22Celou nenávisťou ich nenávidím; stali sa mi nepriateľmi.
22S skrajnim sovraštvom jih sovražim, za neprijatelje so meni.
23Prezkúmaj ma, silný Bože, a poznaj moje srdce! Zkús ma a poznaj moje myšlienky
23Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje,in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.
24a vidz, či je vo mne nejaká zlá cesta, a veď ma cestou večnosti.
24in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.