¹Náčelníkovi speváckeho sboru. Žalm synov Kórachových na nápev: Devy. Pieseň.

¹{Načelniku godbe; psalm sinov Korahovih; za visoke glasove. Hvalna pesem.} Bog nam je pribežališče in moč, v stiskah pomoč najhitrejša.

²Bôh nám je útočišťom a silou, pomocou v súženiach, najdenou veľmi dokázanou.

²Zato se pa ne bojimo, čeprav se premakne zemlja, če se gore pogreznejo v globino morja.

³Preto sa nebudeme báť, ani keby zem uhla so svojho miesta, a keby sa hneď aj vrchy pohybovaly a rútily sa doprostred mora.

³Šumé naj in se penijo njegove vode, in gore naj se gibljejo od navala njegovega. (Sela.)

⁴Nech hučia a penia sa jeho vody; nech sa trasú vrchy od jeho veleby! Sélah.

⁴Je reka, potoki njeni razveseljujejo mesto Božje, kraj presveti prebivališč Najvišjega.

⁵Rieka, jej potoky obveseľujú mesto Božie, svätyňu príbytkov Najvyššieho.

⁵Bog je v sredi njegovi, ne gane se, Bog mu pomore zjutraj ob svitu.

⁶Bôh je v jeho strede, nepohne sa. Bôh mu pomôže nad ránom.

⁶Ko hrume narodi in se gibljejo kraljestva, oglasi se on, in taja se zemlja.

⁷Búria sa národy? Klátia sa kráľovstvá? Vydá svoj hlas, a hneď sa rozplýva zem.

⁷GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

⁸Hospodin Zástupov je s nami; pevnou vežou vysokou nám je Bôh Jakobov. Sélah.

⁸Pridite, glejte dela GOSPODOVA, kakšno pustošenje je naredil na zemlji.

⁹Poďte, vidzte skutky Hospodinove, jakých pustín narobil na zemi!

⁹Vojske mirí tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, bojne vozove sežiga z ognjem.

¹⁰Činí vojnám prietrž až po koniec zeme; láme lučište a seče kopiju; vozy páli ohňom

¹⁰„Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog! Povišan naj bodem med narodi, povišan na zemlji.“GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

¹¹a hovorí: Prestaňte a vedzte, že ja som Bôh a budem vyvýšený medzi národami, budem vyvýšený na zemi.

¹¹GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

¹²Hospodin Zástupov je s nami, pevnou vežou vysokou nám je Bôh Jakobov. Sélah.