¹Beseda GOSPODOVA, ki je prišla Ozeu, sinu Beerijevemu, v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih, in v dneh Jeroboama, sina Joasa, kralja Izraelovega.

²Ko je GOSPOD vprvič govoril po Ozeu, mu je rekel: Pojdi, vzemi si ženo nečistnico in otroke, rojene iz nečistosti; kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za GOSPODOM.

³Šel je torej in vzel Gomero, hči Diblaimovo; in spočela je in mu rodila sina.

⁴In GOSPOD mu veli: Daj mu ime Jezreel; zakaj še malo časa, in maščeval bom kri, prelito v Jezreelu, nad hišo Jehujevo in storim konec kraljestvu Izraelovemu.

⁵In zgodi se tisti dan, da starem lok Izraelov v dolini Jezreelski.

⁶In zopet je spočela in rodila hčer. In Gospod mu reče: Daj ji ime Lo-ruhama [T. j. Nepomiloščena.]; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal.

⁷Ali hiše Judove se usmilim in jim dam rešitev po GOSPODU, njih Bogu, in jih ne rešim z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci.

⁸Ko pa je odstavila Lo-ruhamo, je spočela in rodila sina.

⁹In Gospod reče: Daj mu ime Lo-ami [T. j. Ne ljudstvo moje.]; zakaj vi niste ljudstvo moje in jaz nočem biti Bog vaš.

¹⁰Vendar bode število sinov Izraelovih enako morskemu pesku, ki se ne more premeriti, ne prešteti; in zgodi se, da se jim na mestu, kjer se jim je reklo: „Niste ljudstvo moje“, poreče: Sinovi ste mogočnega Boga.In zbero se enodušno sinovi Judovi in sinovi Izraelovi in si postavijo edino glavo in pojdejo gori iz dežele; kajti velik bode dan v Jezreelu.

¹¹In zbero se enodušno sinovi Judovi in sinovi Izraelovi in si postavijo edino glavo in pojdejo gori iz dežele; kajti velik bode dan v Jezreelu.