Slovenian

Esperanto

Psalms

91

1Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega.
1Kiu logxas sub la sxirmo de la Plejaltulo, Tiu ripozas en la ombro de la Plejpotenculo.
2Zato pravim GOSPODU: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam.
2Mi diras al la Eternulo:Mia rifugxejo kaj mia fortikajxo Estas Dio, kiun mi fidas.
3Kajti on te bo rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne.
3CXar Li savos vin de la reto de kaptisto, De la pereiga pesto.
4S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje, ščit in bran je resnica njegova.
4Per Siaj plumoj Li sxirmos vin, Kaj sub Liaj flugiloj vi rifugxos; Lia fideleco estas sxildo kaj kiraso.
5Ne boj se nočnega strahu, ne pšice, ki šviga po dnevi,
5Ne timu la teruron de nokto, Nek sagon, kiu flugas tage,
6ne pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja opoldne.
6Nek peston, kiu iras en mallumo, Nek epidemion, kiu ekstermas tagmeze.
7Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa.
7CXe via flanko falos milo, Kaj dek miloj cxe via dekstra flanko; Sed vin gxi ne tusxos.
8Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov.
8Vi nur rigardos per viaj okuloj, Kaj vi vidos la redonon al la malvirtuloj.
9Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje,
9CXar Vi, ho Eternulo, estas mia defendo! La Plejaltulon vi elektis kiel vian rifugxejon.
10ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu.
10Ne trafos vin malbono, Kaj frapo ne atingos vian tendon.
11Zakaj angelom svojim zapove zate, da te hranijo po vseh potih tvojih.
11CXar al Siaj angxeloj Li ordonis pri vi, Ke ili vin gardu sur cxiuj viaj vojoj.
12Na rokah te bodo nosili, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen.
12Sur la manoj ili vin portos, Por ke vi ne falpusxigxu sur sxtono per via piedo.
13Po divjem levu boš hodil in po kači, teptal boš leva mladiča in zmaja.
13Sur leonon kaj aspidon vi pasxos, Vi piedpremos leonidon kaj drakon.
14Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.
14CXar li ekamis Min, tial Mi lin savos; Mi defendos lin, cxar li konas Mian nomon.
15Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim.Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.
15Li vokos Min, kaj Mi lin auxskultos; Mi estos kun li en mizero; Mi lin liberigos kaj honoratigos.
16Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.
16Mi satigos lin per longa vivo, Kaj aperigos al li Mian helpon.