1Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.
1Mi estas la lilio de SXaron, La rozo de la valoj.
2Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.
2Kiel rozo inter la dornoj, Tiel estas mia amatino inter la knabinoj.
3Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.
3Kiel pomarbo inter arboj nefruktaj, Tiel estas mia amato inter la junuloj. Mi sopiris al lia ombro, jen mi sidigxis; Kaj liaj fruktoj estas bongustaj al mia palato.
4Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.
4Li enkonduku min en vindomon, Kaj lia standardo super mi estu la amo.
5Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...
5Plifortigu min per vinberkuko, Refresxigu min per pomsuko; CXar mi estas malsana de amo.
6Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.
6Lia maldekstra mano estu sub mia kapo, Lia dekstra cxirkauxprenu min.
7Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.
7Mi jxurligas vin, ho filinoj de Jerusalem, Je la gazeloj aux la cervoj de la kampo: Ne veku nek sendormigu la amatinon, GXis sxi mem volos.
8Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.
8Ho, jen estas la vocxo de mia amato! Ho, jen li venas, Rapidante sur la montoj, saltante sur la altajxoj.
9Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.
9Mia amato similas al gazelo aux al cervo. Ho, jen li staras post nia muro, Rigardante tra la fenestro, Sin montrante cxe la krado.
10Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
10Mia amato vokas, li parolas al mi: Levigxu, mia amatino, mia belulino, ho venu;
11Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.
11CXar la vintro jam forpasis, La pluvo pasis kaj malaperis;
12Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;
12La floroj jam estas sur la tero; La kantosezono jam alvenis, Kaj la vocxo de la turto jam auxdigxas en nia lando;
13smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
13La figarbo jam maturigas siajn fruktetojn, La vinbertrunkoj siajn vinberetojn, Kiuj jam bonodoras. Levigxu, mia amatino, mia belulino, kaj venu.
14Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“
14Ho mia kolombino, en la krevajxoj de la roko, en la kasxejo de la rokkrutajxo, Montru al mi vian aspekton, auxdigu al mi vian vocxon; CXar via vocxo estas dolcxa, kaj via aspekto estas bela.
15Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!
15Kaptu al ni la sxakalojn, la malgrandajn sxakalojn, La detruantojn de la vinbergxardenoj, Kiam niaj vinbergxardenoj burgxonas.
16Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
16Mia amato apartenas al mi, Kaj mi apartenas al li, Kiu pasxtas inter la rozoj.
17Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
17GXis la tago malvarmetigxos kaj la ombroj forkuros, Turnu vin, ho amato, similigxu al gazelo aux al cervo Sur la montoj de aromajxoj.