¹Ti pa zapoj žalostinko nad knezi Izraelovimi

¹Aga sina alusta nutulaulu Iisraeli vürstide pärast

²in reci: Kaj je bila mati tvoja? Levinja; med levi je ležala, sredi levičev je redila mladino svojo.

²ja ütle: Missugune emalõvi oli küll sinu ema lõvide hulgas!? Ta lebas noorte lõvide keskel, ta kasvatas oma kutsikaid.

³In vzredila je enega mladičev svojih, ta je postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

³Nõnda ta kasvatas üles ühe oma kutsikaist: sellest sai noor lõvi, kes õppis saaki murdma, kes sõi inimesi.

⁴In slišali so o njem narodi; ujet je bil v njih jami in peljali so ga z obroči v nosnicah v deželo Egiptovsko.

⁴Aga paganad kuulsid temast, ta püüti kinni nende augus ja viidi ninakonksudega Egiptusemaale.

⁵In ko je videla, da zaman čaka, da je izginila nada njena, vzame drugega mladičev svojih in stori iz njega mladega leva.

⁵Kui ema nägi, et ta oli asjata oodanud, et ta lootus oli kadunud, siis ta võttis oma kutsikaist veel ühe, kasvatas selle nooreks lõviks.

⁶Ta je hodil med levi in postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

⁶Ja see käis lõvide keskel, kasvas nooreks lõviks, õppis saaki murdma, sõi inimesi.

⁷In podiral je njih palače in pustošil njih mesta; in opustošena je bila dežela in kar je bilo v njej od glasu njegovega rjovenja.

⁷Ta rüüstas nende paleesid, laastas nende linnu; maa ja mis seda täitis, kohkus tema möirgamisest.

⁸Tedaj so se postavili zoper njega narodi iz sosednjih pokrajin in so razpeli mrežo nad njim, v njih jami je bil ujet.

⁸Siis panid paganad tema ümber püüniseid ja laotasid tema üle oma võrgu, ta püüti kinni nende augus.

⁹In dejali so ga z obroči v nosnicah v kletko ter ga pripeljali h kralju babilonskemu; spravili so ga v trdnjavo, da bi se ne slišal več glas njegov na gorah Izraelovih.

⁹Ta pandi ahelais puuri ja viidi Paabeli kuninga ette; ta viidi linnusesse, et ta häält enam ei kuuldaks Iisraeli mägedel.

¹⁰Mati tvoja je bila kakor vinska trta, kakor ti pri vodi zasajena; rodovitna je bila in bogata z mladikami, ker je rasla ob obilih vodah.

¹⁰Su ema oli otsekui viinapuu su sarnane, vee äärde istutatud; ta oli viljakas ja täis oksi rohke vee tõttu.

¹¹In je zaredila močne veje, pripravne za palice vladarjem, in nje rast se je visoko vzpenjala med košatimi mladicami, in daleč jo je bilo videti zaradi visokosti njene, zaradi mnogih mladik njenih.

¹¹Ja tal oli tugev oks valitsuskepiks; see kasvas kõrgeks okste vahel ja paistis oma kõrguse tõttu tema paljude okste hulgast.

¹²A izruvana je bila v togoti, na tla vržena, in vzhodni veter je posušil njen sad: močne veje njene so se zlomile in usahnile, ogenj jih je požgal.

¹²Aga ta kisti üles tulises vihas, paisati maha ja idatuul kuivatas ta vilja; ta tugev oks murti ja kuivas ära - tuli sõi selle.

¹³In sedaj je zasajena v puščavi, v suhi in žejni zemlji.In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.

¹³Nüüd on ta istutatud kõrbe, kuivale ja põuasele maale.

¹⁴In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.

¹⁴Ta oksast puhkes tuli, mis sõi ära ta võsud ja vilja. Nõnda ei olegi tal tugevat oksa, mis kõlbaks valitsuskepiks.' See on nutulaul ja on jäänud nutulauluks.