¹V teh dnevih pa, ko so se učenci množili, nastane godrnjanje grških Judov zoper Hebrejce, da se pri vsakdanji postrežbi zanemarjajo njih vdove.

¹¶ Na i aua ra, i te mea ka tokomaha haere nga akonga ka amuamu nga Hurai Kariki ki nga Hiperu, no te mea i mahue o ratou pouaru i nga tuwhanga mea o tenei ra, o tenei ra.

²In dvanajsteri skličejo množico učencev in reko: To ne gre, da bi mi besedo Božjo opuščali in oskrbovali mize.

²Katahi ka karangatia e te tekau ma rua te mano o nga akonga, ka mea, E kore e pai kia whakarerea e matou te kupu a te Atua, a kia mahi tepu.

³Ozrite se torej, bratje, po sedmih možeh izmed sebe, ki so na dobrem glasu, polni svetega Duha in modrosti, da jih postavimo nad tem opravilom;

³No reira, e nga teina, tirohia mai i roto i a koutou kia tokowhitu nga tangata e korerotia paitia ana, e ki ana i te Wairua Tapu, i te matauranga, a ma matou ratou e whakatu ki tenei mahi.

⁴a mi se bomo marljivo držali molitve in službe besede.

⁴Ko matou ia ka u tonu ki te inoi, ki te mahi i te kupu.

⁵In ta beseda je bila vsej množici pogodu; ter izvolijo Štefana, moža polnega vere in svetega Duha, in Filipa in Prohora in Nikanora, Timona in Parmena in Nikolaja, pojudenca iz Antiohije.

⁵A pai katoa te mano ki taua korero: na whiriwhiria ana e ratou a Tepene, he tangata e ki ana i te whakapono, i te Wairua Tapu, ratou ko Piripi, ko Porokoru, ko Nikanora, ko Timona, ko Paramena, ko Nikora, he porohiraiti no Anatioka:

⁶Te postavijo pred apostole, in molijo in pokladajo nanje roke.

⁶Na whakaturia ana ratou ki te aroaro o nga apotoro: ka inoi era, ka whakapa i nga ringa ki runga ki a ratou.

⁷In beseda Božja je rasla, in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi precejšnja množica duhovnikov je bila pokorna veri.

⁷Heoi tupu ana te kupu a te Atua: tino nui haere ana te tokomaha o nga akonga i Hiruharama; a he ope nui o nga tohunga i tahuri mai ki te whakapono.

⁸Štefan pa, poln milosti in moči, je delal velike čudeže in znamenja med ljudstvom.

⁸¶ A, ko Tepene, ki tonu i te whakapono, i te mana, nui atu nga merekara me nga tohu i meatia e ia i roto i te iwi.

⁹In vstane jih nekaj iz takoimenovane shodnice Libertinov in Cirencev in Aleksandrijcev, in iz shodnice teh, ki so bili iz Cilicije in Azije, in se prepirajo s Štefanom.

⁹Na ka whakatika etahi o te whakaminenga, e kiia nei ko te whakaminenga o nga Riperetini, etahi hoki o te whakaminenga o te hunga o Hairini, o te hunga o Arehanaria, o te hunga hoki o Kirikia, o Ahia, ka totohe ki a Tepene.

¹⁰Ali niso se mogli upirati modrosti in Duhu, po katerem je govoril.

¹⁰Otira kihai i taea e ratou te tu atu ki tona matauranga me te wairua i korero ai ia.

¹¹Tedaj nahujskajo može, ki naj bi rekli: Slišali smo ga govoriti kletvine zoper Mojzesa in Boga.

¹¹Na ka whakakiki ratou i etahi tangata hei mea, I rongo matou i a ia e korero kohukohu ana mo Mohi, mo te Atua ano hoki.

¹²Ter razdražijo ljudstvo in starejšine in pismarje, ga napadejo in ga zgrabijo in pripeljejo v veliki zbor.

¹²Na ka tahuri ratou ki te whakaohooho i te iwi, i nga kaumatua, me nga karaipi hoki, na ka mau ia ia ratou, hopukia ana, kawea atu ana ki te runanga;

¹³In postavijo krive priče, ki izpričajo: Ta človek ne neha govoriti kletvin zoper ta sveti kraj in zoper postavo.

¹³A whakaturia ana e ratou etahi kaiwhakapae teka, nana i mea, Kahore e mutu te korero kino a tenei tangata mo tenei kainga tapu, mo te ture hoki:

¹⁴Slišali smo ga namreč, da pravi: Ta Jezus Nazarečan razdene to mesto in premeni šege, ki nam jih je izročil Mojzes.In ostro ga pogledajo vsi, ki sede v velikem zboru, in vidijo obličje njegovo kakor obličje angela.

¹⁴I rongo hoki matou ki a ia e mea ana, Ma tenei Ihu o Nahareta e whakangaro te kainga nei, e whakaputa ke hoki nga ritenga i homai e Mohi ki a tatou.

¹⁵In ostro ga pogledajo vsi, ki sede v velikem zboru, in vidijo obličje njegovo kakor obličje angela.

¹⁵A, ko te hunga katoa e noho ana i te runanga, ka titiro pu ki a ia, ka kite i tona mata, ano he mata no te anahera.