¹In to so sodne pravice, ki jim jih predložiš:

¹¶ A ko nga whakariteritenga enei e whakatakotoria e koe ki to ratou aroaro.

²Če kupiš hlapca Hebrejca, bo šest let služil, in sedmo leto odide v svobodo brezplačno.

²Ki te hoki koe i tetahi pononga Hiperu, e ono nga tau e mahi i a ia: a i te whitu ka haere noa atu, kaua he utu.

³Ako je prišel sam, sam tudi odide; ako je imel ženo, odide žena njegova ž njim.

³Ki te mea he takakau ia i tona haerenga mai, me haere atu ano he takakau: ki te mea he wahine tana, ko raua ko tana wahine e haere.

⁴Ako mu je dal njegov gospodar ženo in mu je rodila sinove ali hčere, tedaj bodo žena in otroci njeni njenega gospodarja, in on odide sam.

⁴Ki te mea na tona ariki te wahine i hoatu ki a ia, a ka whanau a raua tama, tamahine ranei; ma tona ariki te wahine ratou ko ana tamariki, ko ia anake e haere.

⁵Ako bi pa rekel tisti hlapec: Ljubim gospodarja svojega, ženo svojo in otroke svoje, ne maram oditi v svobodo,

⁵A ki te mea matanui te pononga, E aroha ana ahau ki toku ariki, ki taku wahine, ki aku tamariki; e kore ahau e haere noa atu:

⁶tedaj ga pripelje njegov gospodar pred sodnike [Dobesedno: bogove.], in postavi ga k vratom ali k podboju in mu prebodi uho s šilom; in bode mu hlapec za vselej.

⁶Na, me kawe ia e tona ariki ki te Atua; me kawe hoki ia e ia ki te tatau, ki te pou ranei o te tatau: a ka pokaia tona taringa e tona ariki ki te oka; a ka oti iho ia hei kaimahi mana.

⁷Če kdo proda svojo hčer za deklo, ne odide, kakor odhajajo hlapci.

⁷Ki te hokona atu hoki e tetahi tangata tana tamahine hei pononga, e kore e rite tona haerenga ki waho ki te haerenga o nga pononga tane.

⁸Ako ne bi ugajala svojemu gospodu, ki si jo je zaročil, naj ji dovoli, da se odkupi; tujemu narodu je ne bo smel prodati, ker je nevzesto ravnal ž njo.

⁸Ki te kino ia ki te titiro a tona ariki, i taumau nei i a ia mana, na, me whakahoki ia mo tetahi utu: e kore e ahei te hoko i a ia ki tetahi iwi ke; mona hoki i tinihanga ki a ia.

⁹Ako jo pa zaroči sinu svojemu, ji izkaži pravico, kakršno imajo hčere.

⁹A ki te taumautia ia e ia ma tana tama, kia rite ki te tikanga ki nga tamahine tupu tana e mea ai ki a ia.

¹⁰Ako si vzame drugo za ženo: njenega živeža, njene obleke in zakonske dolžnosti naj ji ne krati.

¹⁰Ki te tango ia i tetahi atu wahine mana kaua e whakaititia e ia te kai ma tera, te kakahu mona, me ta raua moe tahi.

¹¹In ako ji ne da teh treh reči, naj odide brezplačno, brez odkupnine.

¹¹A ki te kahore enei mea e toru e meatia e ia ki a ia, na, me haere noa atu ia, kaua he moni.

¹²Kdor udari človeka, da umrje, mora umreti.

¹²¶ Ki te patu tetahi i te tangata kia mate, me tino whakamate ano ia.

¹³Ako ga pa ni zalezoval, a Bog je pripustil, da je roka njegova smrtno zadela, ti odločim mesto, kamor naj zbeži.

¹³A ki te kahore tetahi e whanga atu, a ka mea te Atua kia tupono ki tona ringa; na, maku e whakarite ki a koe te wahi e rere ai ia.

¹⁴Ako pa kdo snuje zlobo proti bližnjemu svojemu, da bi ga s prevaro usmrtil, ga odpraviš celo od oltarja mojega, da umrje.

¹⁴Tena ko tenei i poka noa te tangata ki tona hoa, ki te kohuru tinihanga i a ia; me tango ia e koe i taku aata, kia mate ai ia.

¹⁵In kdor udari očeta svojega ali mater svojo, mora umreti.

¹⁵Me tino whakamate ano hoki te tangata e patu ana i tona papa, i tona whaea ranei.

¹⁶In kdor ukrade človeka in ga proda, ali če ga najdejo v roki njegovi, mora umreti.

¹⁶Ko te tangata hoki e tahae ana i tetahi tangata, a hokona ana e ia, e kitea ana ranei ki tona ringa, me tino whakamate ano ia.

¹⁷In kdor preklinja očeta svojega ali mater svojo, mora umreti.

¹⁷Me tino whakamate ano hoki te tangata e kanga ana i tona papa, i tona whaea ranei.

¹⁸Če se moža spreta in drug drugega udarita s kamenom ali pa s pestjo, pa ne umre, ampak obleži v postelji:

¹⁸Ki te whawhai hoki etahi tangata ki a raua a ka akina tona hoa e tetahi ki te kohatu, ka motokia ranei, a kahore ia e mate, engari ka takoto i runga i te moenga;

¹⁹ko zopet vstane in hodi zunaj ob palici, ne bodi kaznjen tisti, ki ga je udaril; samo naj mu poplača, kar je zamudil, in poskrbi mu, da popolnoma ozdravi.

¹⁹Ki te ara ake ia, a ka haereere ki waho me te toko i tana tokotoko, katahi ka kore te hara o te tangata i patua ai ia; otiia me utu e ia tona whakamangeretanga ki te mahi, me mea hoki kia ata rongoatia kia ora ai.

²⁰In če kdo tepe hlapca svojega ali deklo svojo s šibo, da umrjeta pod roko njegovo, mora biti kaznovan;

²⁰Ki te patu hoki te tangata i tana pononga tane, i tana pononga wahine ranei, ki te rakau, a ka mate i raro iho i tona ringa; me ata takitaki tona matenga.

²¹ako pa preživita eden ali dva dni, ne bodi kaznovan, ker sta njegov denar.

²¹Otiia ki te ora ia, kotahi, e rua ranei, nga ra, e kore e takitakina: no te mea ko tana moni ia.

²²In če se možje tepó in udari kdo nosečo ženo, da izgubi zarod, druga poškodba pa se ji ne zgodi: mora plačati kazen v denarju, kolikor mu naloži mož tiste žene, in plača naj, kakor bodo sodniki določili.

²²¶ Ki te whawhai etahi tangata ki a ratou, a ka whara tetahi wahine e hapu ana, a ka materoto tana tamaiti, otiia kahore atu he he, me tango he utu i a ia, ara ta te tahu o te wahine e whakarite ai ki a ia; hei ta nga kaiwhakawa e mea ai tana e hom ai ai.

²³Če se pa zgodi poškodba, se mora dati življenje za življenje,

²³Engari ki te mate, na, me homai e koe he mate hei utu mo te mate,

²⁴oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo,

²⁴He kanohi mo te kanohi, he niho mo te niho, he ringa mo te ringa, he waewae mo te waewae,

²⁵opeklina za opeklino, rana za rano, bula za bulo.

²⁵He wera mo te wera, he motu mo te motu, he karawarawa mo te karawarawa.

²⁶In če kdo udari svojega hlapca ali svojo deklo v oko in ga skazi, naj ga odpusti v svobodo za oko njegovo.

²⁶Ki te patua e te tangata te kanohi o tana pononga tane, te kanohi ranei o tana pononga wahine, a ka matapotia; me tuku kia haere noa atu, hei utu mo tona kanohi.

²⁷In če izbije zob svojemu hlapcu ali dekli svoji, naj ga odpusti v svobodo za zob njegov.

²⁷A ki te patua e ia kia marere te niho o tana pononga tane, te niho ranei o tana pononga wahine; me tuku kia haere noa atu, hei utu mo tona niho.

²⁸In če vol pobode moža ali ženo, da umrjeta, bodi vol kamenan in mesa njegovega ne smejo jesti; volov gospodar pa bodi brez krivde.

²⁸Ki te werohia tetahi tangata, tetahi wahine ranei, e te kau, a ka mate; me tino aki te kau ki te kohatu, kaua ano hoki ona kikokiko e kainga; a ka tukua noatia atu te rangatira o te kau.

²⁹Ako pa je bil vol bodljiv poprej in so posvarili gospodarja njegovega, pa ga ni zapiral, in usmrti moža ali ženo, naj kamenajo vola in tudi gospodarja njegovega naj umoré.

²⁹Otiia ki te mea he kau wero ia no mua, a kua whakaaturia ki tona rangatira, a kahore ia e tiaki i a ia, a ka mate i a ia tetahi tangata, tetahi wahine ranei; me aki te kau ki te kohatu, me whakamate ano hoki tona rangatira.

³⁰Če se mu pa naloži poravnava, naj plača za odrešitev življenja svojega vse, kolikor mu nalože.

³⁰Ki te whakaritea kia homai e ia he moni, me homai e ia hei utu mo tona ora te mea i whakaritea ki a ia.

³¹Najsi je pobodel sina ali hčer, naj ravnajo ž njim po tem sodnem pravu.

³¹Ki te mea he tama, he kotiro ranei i werohia e ia, kia rite ano ki tenei tikanga te meatanga ki a ia.

³²Ako pa vol pobode hlapca ali deklo, naj plača njegov lastnik njiju gospodarju trideset srebrnikov, in vola naj s kamenjem posujejo.

³²Ki te wero te kau i tetahi pononga tane, i tetahi pononga wahine ranei; kia toru tekau nga hekere hiriwa e homai ki to raua ariki, me aki hoki te kau ki te kohatu.

³³In če kdo odpre jamo ali če kdo izkoplje jamo in je ne pokrije, in pade vanjo vol ali osel,

³³Ki te whakatuwhera hoki te tangata i tetahi poka, ki te keria ranei e te tangata tetahi poka, a e kore e hipokina e ia, a ka taka he kau, he kaihe ranei ki roto;

³⁴naj povrne posestnik jame: v denarju naj plača njiju gospodarju, mrtva žival pa bodi njegova.

³⁴Me utu e te tangata nana te poka, me homai he moni e ia ki to raua ariki; a mana te mea mate.

³⁵In če vol rani vola sosedovega, da pogine, naj prodasta živega vola in si razdelita izkupiček, pa tudi mrtvega vola.Ako pa se je vedelo, da je bil vol bodljiv poprej in ga ni zapiral njegov gospodar, naj povrne vola za vola, in mrtvi bodi njegov.

³⁵Ki te tukia te kau a tetahi tangata e te kau e tetahi, a ka mate; na, me hoko e raua te kau ora, ka wehe ai i ona tutu; me wehe ano hoki e raua te mea kua mate.

³⁶Ako pa se je vedelo, da je bil vol bodljiv poprej in ga ni zapiral njegov gospodar, naj povrne vola za vola, in mrtvi bodi njegov.

³⁶Otiia ki te mea i mohiotia he kau wero ia no mua, a kahore i tiakina e tona ariki, me utu e ia te kau ki te kau; a mana te mea mate.