¹Ko pa sliši Adonizedek, kralj v Jeruzalemu, da je Jozue dobil Aj in ga s prokletjem pokončal, storivši z Ajem in njegovim kraljem enako, kakor je storil Jerihu in njegovemu kralju, in da so prebivalci v Gibeonu sklenili mir z Izraelci in bivali med njimi,

¹¶ A, ka rongo a Aronitereke, te kingi o Hiruharama, kua horo a Hai i a Hohua, a kua whakangaromia hoki e ia; a ko tana i mea ai ki Heriko, ki tona kingi, ko tana hoki tera i mea ai ki Hai, ki tona kingi; a kua houhia e nga tangata o Kipeono te rong o ki a Iharaira, kua noho hoki ki waenganui i a ratou;

²se silno zboji, ker Gibeon je bil veliko mesto, kakor kraljevo mesto, in ker je bilo večje nego Aj, in vsi meščani njegovi so bili junaki.

²Na tino wehi ana ratou; no te mea he pa nui a Kipeono, pera me tetahi o nga pa rangatira, he nui atu hoki i Hai, a ko ona tangata katoa he toa.

³Zato pošlje Adonizedek, jeruzalemski kralj, k Hohamu, kralju v Hebronu, in k Piramu, kralju v Jarmutu, in k Jafiju, kralju v Lahisu, in k Debirju, kralju v Eglonu, in jim sporoči:

³Na ka tono tangata a Aronitereke kingi o Hiruharama ki a Hohama kingi o Heperona, ki a Pirama kingi o Iaramuta, ki a Tapia kingi o Rakihi, ratou ko Repiri kingi o Ekerona, ka mea,

⁴Pridite gori k meni in pomagajte mi, da pokončamo Gibeon, kajti mir je sklenil z Jozuetom in s sinovi Izraelovimi.

⁴Haere mai ki ahau, hei awhina moku, kia patua ai e tatou a Kipeono, mo ratou i hohou i te rongo ki a Hohua ratou ko nga tama a Iharaira.

⁵Zbere se torej petero amorejskih kraljev, kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebronu, kralj v Jarmutu, kralj v Lahisu, kralj v Eglonu, in gredo gori z vsemi svojimi vojskami in se utabore proti Gibeonu in začno ž njim vojno.

⁵Na huihui ana, haere mai ana nga kingi tokorima o nga Amori, te kingi o Hiruharama, te kingi o Heperona, te kingi o Iaramuta, te kingi o Rakihi, te kingi o Ekerona, ratou ko a ratou taua katoa, a whakapae ana i Kipeono, tatau ana i reira.

⁶Gibeonski možje pa pošljejo k Jozuetu v tabor v Gilgalu in mu sporoče: Ne odtegni roke svoje od hlapcev svojih; pridi hitro gori k nam in nas reši ter nam pomagaj: zakaj vsi kralji Amorejcev, ki prebivajo na gorah, so se zbrali zoper nas.

⁶Na ka tono tangata nga tangata o Kipeono ki a Hohua ki te puni, ki Kirikara, ka mea, Kei puhoi mai tou ringa ki au pononga; hohoro te haere mai ki a matou, ki te whakaora i a matou, awhinatia mai hoki matou; no te mea kua rupeke mai nga kingi kat oa o nga Amori e noho ana i nga maunga ki a matou.

⁷Jozue se torej napoti gori iz Gilgala, on in ž njim vsi vojščaki in vsi junaški možje.

⁷¶ Na haere atu ana a Hohua i Kirikara, ratou tahi ko te hunga hapai patu katoa, me nga tangata maia katoa.

⁸GOSPOD pa veli Jozuetu: Ne boj se jih, kajti dal sem jih v roke tvoje; nihče od njih ne bo mogel stati pred teboj.

⁸Na ka mea a Ihowa ki a Hohua, Kaua e wehi i a ratou: kua hoatu hoki ratou e ahau ki tou ringa, a e kore tetahi tangata o ratou e tu ki tou aroaro.

⁹In Jozue, ko je šel gori celo noč od Gilgala, plane nadnje iznenada.

⁹Na huakina tatatia ana ratou e Hohua; i haere ake hoki ia i Kirikara i te po.

¹⁰In GOSPOD jih preplaši spričo Izraela in napravi med njimi velik poboj pri Gibeonu, in podili so jih po poti, ki drži k brdom Bethoronskim, ter jih pobijali do Azeke in do Makede.

¹⁰Na meinga ana ratou e Ihowa kia pororaru i mua i a Iharaira, a patua ana ratou e ia ki Kipeono, he nui te parekura, a whaia ana ratou e ia i te huarahi e haere ana ki runga ki Petehorono, na tukitukia ana ratou a tae noa ki Ateka, a Makera atu a na.

¹¹In zgodi se, ko so bežali pred Izraelom in so šli doli po strmini Bethoronski, da je GOSPOD metal veliko kamenje z neba nanje prav do Azeke, in mrli so: več jih je pomrlo od kamenite toče, nego so jih pomorili sinovi Izraelovi z mečem.

¹¹A, i a ratou e rere ana i te aroaro o Iharaira, i te hekenga iho ki Petehorono, na ka maka iho e Ihowa he kohatu nunui i te rangi ki runga ki a ratou a tae noa ki Ateka, na mate ana ratou: hira ake nga tangata i mate i nga nganga kohatu i nga me a i patua e nga tama a Iharaira ki te hoari.

¹²Takrat je govoril Jozue z GOSPODOM, v dan, ko je GOSPOD izročil Amorejce pogubi pred Izraelovimi sinovi, in je dejal vpričo Izraela: Solnce, stoj mirno v Gibeonu in, mesec, v dolini Ajalonu!

¹²Katahi ka korero a Hohua ki a Ihowa i te ra i homai ai e Ihowa nga Amori ki te aroaro o nga tama a Iharaira, ka mea hoki i te tirohanga mai o Iharaira, Kati mai koe, e te ra, i runga i Kipeono; me koe hoki, e te marama, ki te raorao o Atarono.

¹³In mirno je stalo solnce in mesec je obstal, dokler se narod ni sovražnikom maščeval. Ni li to pisano v knjigi Pravičnega? In stalo je solnce sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.

¹³Na mau tonu mai te ra, tu tonu mai hoki te marama, a whiwhi noa te iwi ki te utu i o ratou hoariri. Kahore ianei tenei mea i tuhituhia ki te pukapuka a Tahera? Tu ana tera te komaru i waenganui o te rangi, kahore ano hoki i hohoro te heke a rite noa tetahi ra tuturu.

¹⁴In ni bilo temu enakega dne ne prej, ne poslej, da bi GOSPOD tako uslišal človekov glas; zakaj GOSPOD se je bojeval za Izraela.

¹⁴Na kahore he rite mo taua ra i mua atu, i muri mai ranei, i rongo ai a Ihowa ki te reo tangata: i whawhai hoki a Ihowa mo Iharaira.

¹⁵In vrne se Jozue in ves Izrael ž njim v tabor v Gilgalu.

¹⁵¶ Na hoki ana a Hohua ratou tahi ko Iharaira katoa ki te puni, ki Kirikara.

¹⁶A tistih pet kraljev je zbežalo, in skrili so se v votlini pri Makedi.

¹⁶Ko aua kingi tokorima ia i rere, a piri ana ki roto ki tetahi ana i Makera.

¹⁷In sporoči se Jozuetu: Našli so petero kraljev skritih v votlini v Makedi.

¹⁷A ka korerotia ki a Hohua, i meatia, Kua kitea nga kingi tokorima, kei te ana i Makera e piri ana.

¹⁸In Jozue veli: Privalite velike kamene k vhodu v votlino in postavite prednjo može, da jih varujejo.

¹⁸Na ka mea a Hohua, Hurihia atu etahi kohatu nunui ki te kuwaha o te ana, whakanohoia hoki etahi tangata ki reira hei tiaki i a ratou.

¹⁹A vi ne stojte, zasledujte svoje sovražnike in pobijajte njih zadnje ostanke, ne dajte jim stopiti v njih mesta; zakaj dal vam jih je v roko GOSPOD, vaš Bog.

¹⁹Ko koutou ia kaua hei tu; whaia o koutou hoariri, patua te hiku o ratou; kaua hoki ratou e tukua kia tapoko ki roto ki o ratou pa: he mea hoki kua homai ratou e Ihowa, e to koutou Atua, ki to koutou ringa.

²⁰Ko so jih torej Jozue in Izraelovi sinovi docela porazili z zelo velikim pobojem, da jih je bilo konec, in kar jih je preostalo, so ušli v utrjena mesta:

²⁰A, no ka mutu i a Hohua ratou ko nga tama a Iharaira te patu i a ratou, he nui rawa te parekura a poto noa ratou, ko nga morehu o ratou i toe i riro ki roto ki nga pa whai taiepa,

²¹tedaj se vrne vse ljudstvo v tabor k Jozuetu v Makedi v miru; nihče ne migne več z jezikom proti komu izmed sinov Izraelovih.

²¹Na hoki marie ana te iwi katoa ki a Hohua, ki te puni, ki Makera: kihai rawa hoki i oraora te arero o tetahi tangata ki tetahi o nga tama a Iharaira.

²²Nato reče Jozue: Odprite vhod v votlino in pripeljite mi tistih petero kraljev iz nje!

²²Katahi ka mea a Hohua, Uakina te kuwaha o te ana, whakaputaina mai hoki ki ahau i te ana nga kingi tokorima na.

²³In store tako in mu pripeljejo tistih pet kraljev iz votline: kralja jeruzalemskega, kralja hebronskega, kralja jarmutskega, kralja lahiškega in kralja eglonskega.

²³Na peratia ana e ratou, whakaputaina mai ana e ratou ki a ia i te ana aua kingi tokorima, te kingi o Hiruharama, te kingi o Heperona, te kingi o Iaramuta, te kingi o Rakihi, me te kingi o Ekerona.

²⁴In ko so pripeljali te kralje k Jozuetu, pokliče Jozue vse Izraelove može in reče načelnikom vojščakov, ki so bili šli ž njim: Pridite in stopite tem kraljem z nogami na tilnik! In gredo ter jim stopajo z nogami na tilnik.

²⁴A, ka oti aua kingi te whakaputa mai e ratou ki a Hohua, ka karanga a Hohua ki nga tangata katoa o Iharaira, a ka mea ki nga rangatira o nga tangata hapai patu i haere tahi me ia, Whakatata mai, e tu o koutou waewae ki runga ki nga kaki o enei k ingi. Na whakatata ana mai ratou, tu ana o ratou waewae ki runga ki o ratou kaki.

²⁵Jozue pa jim reče: Ne bojte se in ne bodi vas groza; močni bodite in srčni, zakaj tako stori GOSPOD vsem vašim sovražnikom, ki se bojujete zoper nje.

²⁵I mea ano a Hohua ki a ratou, Kaua koutou e wehi, kaua hoki e pawera, kia kaha, kia toa: no te mea ka peneitia e Ihowa o koutou hoariri katoa e whawhai nei koutou ki a ratou.

²⁶In potem jih Jozue udari in jih umori in obesi na pet dreves; in so viseli na drevesih do večera.

²⁶A muri iho ka patua ratou e Hohua, ka whakamatea, a whakairihia ake ratou ki runga ki nga rakau e rima: na iri ana ratou i runga i nga rakau a ahiahi noa.

²⁷Ko pa je solnce zahajalo, zapove Jozue, naj jih snamejo z dreves in vržejo v votlino, ki so se vanjo bili zalezli; in polože velike kamene na vhod v votlino, ki so tam do današnjega dne.

²⁷Na i te wa o te tonga o te ra ka whakahaua e Hohua kia tangohia ki raro o nga rakau, kia maka hoki ki roto ki te ana i piri ai ratou, kia whakatakotoria hoki etahi kohatu nunui ki te kuwaha o te ana; e takoto mai nei a taea noatia tenei ra.

²⁸Tisti dan je dobil Jozue Makedo in jo udaril z ostrino meča in kralja njenega; izvršil je prokletje nad njo in nad vsemi dušami, ki so bile v njej, pustil ni nikogar živega; in storil je kralju v Makedi, kakor je bil storil kralju v Jerihu.

²⁸¶ A horo ana i a Hohua a Makera i taua rangi ano, patua iho ana hoki e ia ki te mata o te hoari, me tona kingi ano; i whakangaromia rawatia ratou e ia me nga wairua katoa i roto, kahore he morehu i mahue i a ia: a peratia ana e ia te kingi o Maker a me tana i mea ai ki te kingi o Heriko.

²⁹In Jozue in ž njim ves Izrael je šel dalje iz Makede proti Libni in se bojeval z Libno.

²⁹Na haere atu ana a Hohua ratou tahi ko Iharaira katoa i Makera ki Ripina, a tauria ana e ia a Ripina:

³⁰In GOSPOD jo je tudi dal in kralja njenega v roko Izraelu; in udaril jo je z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njej, nikogar ni pustil živega, in kralju njenemu je storil enako kakor kralju v Jerihu.

³⁰A i homai ano e Ihowa a reira, me tona kingi, ki te ringa o Iharaira; na patua iho e ia a reira ki te mata o te hoari, me nga tangata katoa i roto; kihai i mahue i a ia tetahi morehu i reira; heoi peratia ana e ia te kingi o reira me tana i mea ai ki te kingi o Heriko.

³¹Potem je šel Jozue in ž njim ves Izrael dalje od Libne proti Lahisu, in raztaboril se je ob njem in se ž njim bojeval.

³¹Na haere atu ana a Hohua i Ripina, ratou tahi ko Iharaira katoa, ki Rakihi, a whakapaea ana a reira, tauria ana e ia:

³²In GOSPOD je dal Lahis Izraelu v roke, da so ga vzeli drugi dan in ga udarili z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njem, prav tako, kakor je storil v Libni.

³²A i homai e Ihowa a Rakihi ki te ringa o Iharaira, a horo ana a reira i a ia i te rua o nga ra; patua iho hoki ki te mata o te hoari, me nga tangata katoa i roto; i rite tonu ki nga mea katoa i mea ai ia ki Ripina.

³³Tedaj pride gori Horam, kralj v Gezerju, pomagat Lahisu; a Jozue ga udari in vse ljudstvo njegovo, da mu ni preostalo ne enega.

³³I reira ano ka haere mai a Horama kingi o Ketere hei awhina mo Rakihi; a patua iho ia me tona iwi e Hohua, a kahore rawa tetahi morehu ona i toe.

³⁴In Jozue in ž njim ves Izrael gre dalje iz Lahisa proti Eglonu, in se raztabori ob njem in se bojuje ž njim,

³⁴Na ka haere atu a Hohua ratou tahi ko Iharaira katoa i Rakihi ki Ekerona; a whakapaea ana a reira e ratou, tauria ana:

³⁵in ga dobi še tisti dan v pest ter ga udari z ostrino meča in izvrši prokletje nad vsemi dušami, ki so bile v njem, tisti dan, prav tako, kakor je storil v Lahisu.

³⁵Na horo ana a reira i a ratou i taua rangi ano, patua ana hoki ki te mata o te hoari, ko nga tangata katoa i roto huna iho e ia i taua rangi ano, rite tonu ki nga mea katoa i mea ai ia ki Rakihi.

³⁶In Jozue in ves Izrael ž njim je šel gori od Eglona proti Hebronu, in se ž njim bojujejo,

³⁶Na haere atu ana a Hohua i Ekerona, me Iharaira katoa ano hoki ki Heperona, a tauria ana a reira e ia.

³⁷in ga dobe ter ga udarijo z ostrino meča, kralja njegovega in vsa mesta njegova in vse duše, ki so bile v njih; ni dal ubežati nikomur, prav kakor je storil v Eglonu; in izvršil je prokletje nad njim in nad vsemi dušami, ki so bile v njem.

³⁷A horo ana i a ratou a reira, patua iho hoki ki te mata o te hoari, me tona kingi, me ona pa katoa, me nga tangata katoa i roto; kahore tetahi morehu i mahue i a ia, rite tonu ki nga mea katoa i mea ai ia ki Ekerona; na huna iho e ia a reira, me nga tangata katoa i roto.

³⁸Nato se obrne Jozue in ves Izrael ž njim proti Debirju in se ž njim bojuje,

³⁸Katahi ka hoki a Hohua ratou tahi ko Iharaira katoa ki Repiri; ka tatau hoki ki reira.

³⁹in ga dobi in kralja njegovega in vsa mesta njegova, in jih udari z ostrino meča in prokletju izroči vse duše, ki so bile v njem; ubežal mu ni niti eden; kakor je storil Hebronu in kakor je storil Libni in njenemu kralju, tako je storil Debirju in kralju njegovemu.

³⁹A riro ana i a ia a reira me tona kingi, me ona pa katoa; a patua iho e ratou ki te mata o te hoari, whakangaromia katoatia ana hoki nga tangata i roto; kahore tetahi morehu i mahue i a ia: ko tana i mea ai ki Heperona i meatia ano e ia ki Repir i, ki tona kingi; i pera ano me tana i mea ai ki Ripina, ki tona kingi.

⁴⁰Tako je Jozue premagal vso deželo, gorovje in vso južno stran in nižavo in strmine in vse njih kralje, ubežal ni niti eden; in izvršil je prokletje nad vsem, kar je dihalo, kakor je bil zapovedal GOSPOD, Izraelov Bog.

⁴⁰Na patua ana e Hohua te whenua katoa, te whenua pukepuke, te tonga, te mania me nga pukenga wai, me nga kingi katoa hoki o reira; kahore i waiho e ia tetahi morehu: engari i huna katoatia e ia nga mea whai manawa, i rite tonu ki ta Ihowa, ki ta te Atua o Iharaira, i whakahau ai.

⁴¹In Jozue jih je premagal od Kades-barnee do Gaze in vso Gosensko pokrajino prav do Gibeona.

⁴¹Na patua ana ratou e Hohua i Kareheparenea a tae noa ki Kaha, me te whenua katoa hoki o Kohena a tae noa ki Kipeono.

⁴²In vse te kralje in njih dežele je zavzel Jozue naenkrat, kajti GOSPOD, Izraelov Bog, se je bojeval za Izraela.In Jozue in ž njim ves Izrael se je vrnil zopet v tabor v Gilgalu.

⁴²Ko enei kingi katoa me to ratou oneone i riro i a Hohua i te whakaekenga kotahi, no te mea i roto i a Iharaira a Ihowa e whawhai atu ana.

⁴³In Jozue in ž njim ves Izrael se je vrnil zopet v tabor v Gilgalu.

⁴³Na hoki ana a Hohua ratou tahi ko Iharaira katoa ki te puni, ki Kirikara.