¹In ko začuje Kanaanec, kralj v Aradu, ki je prebival proti jugu, da prihaja Izrael po poti oglednikov, začne vojno z Izraelom in nekatere izmed njih odpelje ujete.

¹¶ A ka rongo a Kingi Arara, te Kanaani, i noho nei ki te taha ki te tonga, e haere ana a Iharaira na te ara o Atarimi; na ka tatau ia ki a Iharaira, a whakaraua ana etahi o ratou e ia.

²Tedaj se Izrael zaobljubi GOSPODU, govoreč: Ako mi daš res to ljudstvo v roko, s prokletjem razderem njegova mesta.

²Na ka puta te ki taurangi a Iharaira ki a Ihowa, ka mea, Ki te tukua mai e koe tenei iwi ki toku ringa ka tino whakangaromia e ahau o ratou pa.

³In GOSPOD usliši glas Izraelov ter mu da Kanaance; in pokonča s prokletjem nje in njih mesta; zato so imenovali ta kraj Horma [T. j. prokletje.].

³A i whakarongo a Ihowa ki te reo o Iharaira, a homai ana e ia nga Kanaani; a tino whakangaromia ana ratou me o ratou pa e ratou: a huaina iho te ingoa o taua wahi ko Horema.

⁴In šli so od gore Hora po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo Edomsko. In ljudstvo je postalo malosrčno na potu.

⁴¶ Na, ka turia atu e ratou i Maunga Horo na te ara o te Moana Whero ki te taiawhio i te whenua o Eroma: a pouri noa iho te wairua o te iwi i te ara.

⁵In govori ljudstvo zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka jed.

⁵A ka whakahe te iwi i te Atua, i a Mohi hoki, He aha i kawea mai ai matou ki runga nei i Ihipa kia mate ki te koraha? kahore nei hoki he taro, kahore he wai; a e whakarihariha ana to matou wairua ki tenei taro mama.

⁶Tedaj pošlje GOSPOD ognjene kače med ljudstvo, in so jih pikale, da jih je mnogo pomrlo iz Izraela.

⁶Na ka tukua mai e Ihowa he nakahi tu a ahi ki te iwi, a ka ngaua te iwi; a he tokomaha o Iharaira i mate.

⁷In pride ljudstvo k Mojzesu, govoreč: Grešili smo, ko smo govorili zoper GOSPODA in zoper tebe; moli h GOSPODU, da vzame od nas kače. In Mojzes je molil za ljudstvo.

⁷Na ka haere te iwi ki a Mohi, ka mea, Kua hara matou i a matou i whakahe i a Ihowa, i a koe hoki; inoi ki a Ihowa kia tangohia atu e ia nga nakahi i a matou. Na ka inoi a Mohi mo te iwi.

⁸In GOSPOD veli Mojzesu: Naredi si ognjeno kačo in jo povzdigni na drog; in vsak, kdor je pičen in jo pogleda, bo živel.

⁸Na ka mea a Ihowa ki a Mohi, Hanga tetahi nakahi tu a ahi mau, ka whakanoho ki te pou: na, mehemea kua ngaua tetahi, a ka titiro atu ia ki reira, ka ora.

⁹Mojzes torej naredi kačo iz brona in jo povzdigne na drog. In bilo je tako: če je koga kača pičila in ta je pogledal na bronasto kačo, je živel.

⁹Na hanga ana e Mohi te nakahi ki te parahi, a whakanohoia ana ki te pou; na, mehemea kua ngaua tetahi e te nakahi, ka titiro ia ki te nakahi parahi, kua ora.

¹⁰In odpotujejo sinovi Izraelovi in se raztabore v Obotu;

¹⁰¶ Na ka turia atu e nga tama a Iharaira, a noho ana i Opoto.

¹¹in iz Obota odrinejo in se utabore v Ije-abarimu, v puščavi, ki je pred Moabom, proti solnčnemu vzhodu.

¹¹A ka turia atu i Opoto, a noho ana i Iteaparimi, i te koraha i te ritenga atu o Moapa, whaka te rawhiti.

¹²Odtod odrinejo in se ušatorijo pri potoku Zeredu.

¹²A ka haere atu ratou i reira, a noho ana i te raorao i Terete.

¹³Ko odidejo odtod, se ušatore onkraj potoka Arnona, ki je v puščavi in prihaja iz pokrajine Amorejcev, zakaj Arnon je na meji moabski, med Moabom in Amorejci.

¹³Na ka turia atu i reira, a noho ana i tera taha o Aronona, o tera i te koraha e puta mai ana i nga wahi o nga Amori: ko Aronona hoki te rohe ki a Moapa, kei waenganui o Moapa, o nga Amori.

¹⁴Zato se pravi v knjigi o vojskah GOSPODOVIH: Pribojevali smo Vaheb v Sufi in Arnonske doline

¹⁴Koia i korerotia ai i te pukapuka o nga whawhai a Ihowa, Ko tana i mea ai ki te Moana Whero, ki nga awa hoki o Aronona,

¹⁵in strmine ob potokih, ki segajo do bivališča Ara in se naslanjajo na mejo moabsko.

¹⁵Ki nga hurihanga wai ano hoki, e anga ana ki te nohoanga i Ara, e piri nei ki te rohe o Moapa.

¹⁶In odtod so šli v Ber, to je tisti vodnjak, o katerem je rekel GOSPOD Mojzesu: Skliči mi ljudstvo, in hočem jim dati vodo.

¹⁶A i haere atu ratou i reira ki Peere: ko te puna ia i korero ai a Ihowa ki a Mohi, Huihuia te iwi, a maku e hoatu he wai ki a ratou.

¹⁷Takrat je pel Izrael to pesem: Privri, o studenec! Prepevajte mu naproti!

¹⁷Na ka waiatatia tenei waiata e Iharaira, Pupuke ake, e te puna; waiatatia:

¹⁸Vodnjak, ki so ga knezi izkopali, ki so ga plemenitniki ljudstva zaokrožili z žezlom, s palicami svojimi. - In iz puščave so šli v Matano,

¹⁸Te puna i keria e nga rangatira, i keria e nga ariki o te iwi, ki te hepeta, a ki a ratou tokotoko. Na ka turia atu e ratou tokotoko. Na ka turia atu e ratou i te koraha ki Matana:

¹⁹in iz Matane v Nahaliel, in iz Nahaliela v Bamot,

¹⁹I Matana hoki ki Nahariere; a ia Nahariere ki Pamoto:

²⁰in iz Bamota v dolino, ki je na poljani Moabski, do vrha Pizge, ki strmi kvišku nad puščavo.

²⁰A i Pamoto ki te raorao i te whenua o Moapa, ki te tihi o Pihika, e titiro iho ana ki te koraha.

²¹In Izrael pošlje poročnike k Sihonu, kralju Amorejcev, da mu reko:

²¹¶ Na ka unga tangata a Iharaira ki a Hihona kingi o nga Amori, hei mea,

²²Dovoli mi iti skozi deželo tvojo; nočemo kreniti na njive ali v vinograde, tudi ne piti vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo, dokler ne prestopimo tvojih mej.

²²Tukua atu ahau na tou whenua; e kore matou e peka ki nga mara, ki nga mara waina ranei; e kore matou e inu i te wai o nga puna: ka haere matou na te huanui o te kingi, kia pahemo ra ano ou rohe i a matou.

²³Toda Sihon ni pripustil Izraelu iti skozi pokrajino svojo; temuč zbere vse ljudstvo svoje in pride Izraelu nasproti v puščavo. In ko prispe v Jahaz, se vojskuje z Izraelom.

²³Otiia kihai a Hihona i tuku i a Iharaira kia tika na tona wahi; na huihuia ana e Hihona tona iwi katoa, a puta mai ana ki te tu i a Iharaira ki te koraha, na ka haere ia ki Iahata: a ka tatau ia i a Iharaira.

²⁴A Izrael ga udari z ostrino meča in posede deželo njegovo od Arnona do Jaboka in tja do sinov Amonovih; meja sinov Amonovih je namreč bila utrjena.

²⁴A patua iho ia e Iharaira ki te mata o te hoari, tangohia ana e ratou tona whenua, o Aranona atu a tae noa ki Iapoko, ki nga tama ra ano a Amona: he rohe hoki e kore e taea to nga tama a Amona.

²⁵In Izrael je zasedel vsa ta mesta in se naselil v vseh mestih Amorejcev, v Hesbonu in vseh njemu podložnih vaseh.

²⁵A riro ana i a Iharaira enei pa katoa: a nohoia ana e Iharaira nga pa katoa o nga Amori, a Hehepona, me ona pa ririki.

²⁶Hesbon je namreč bilo mesto Sihona, kralja Amorejcev, ki se je bil bojeval zoper prejšnjega kralja Moabcev in mu odvzel vso pokrajino njegovo prav do Arnona.

²⁶He pa hoki a Hehepona no Hihona kingi o nga Amori; i whawhai hoki ia ki to mua kingi o Moapa, a tangohia ana e ia tona whenua katoa i tona ringa a tae noa ki Aronona.

²⁷Zato pravijo pesniki: Pridite v Hesbon, naj se zgradi in postavi mesto Sihonovo!

²⁷Koia te hunga korero whakatauki ka mea ai, Haere mai ki Hehepona, kia hanga, kia whakaungia te pa o Hihoma:

²⁸Zakaj ogenj je prišel iz Hesbona, plamen iz mesta Sihonovega, požrl je Ar Moabcev, gospodo Arnonskih višin.

²⁸Kua puta atu hoki he ahi i Hehepona, he mura i te pa o Hihona: a pau ake a Ara o Moapa, me nga ariki o nga wahi tiketike o Aranona.

²⁹Gorje tebi, Moab! Izgubljeno si, o ljudstvo Kamosovo! Ta je storil, da so sinovi njegovi ubežniki, in hčere svoje je peljal v ujetništvo k Sihonu, kralju Amorejcev!

²⁹Aue te mate mou, e Moapa! ka ngaro koe, e te iwi o Kemoho: kua hoatu e ia ana tama i rere morehu, me ana tamahine, hei pononga ma Hihona, ma te kingi o nga Amori.

³⁰Streljali smo nanje: Hesbon je pokončan tja do Dibona; in pustošili smo prav do Nofoha - gorelo je do Medebe!

³⁰I kopere atu matou ki a ratou; kua ngaro a Hehepona, tae noa ki Ripono, kua huna e matou tae noa ki Nopa e totoro atu nei ki Merepa.

³¹Tako se je nastanil Izrael v deželi Amorejcev.

³¹Na ka noho a Iharaira ki te whenua o nga Amori.

³²In Mojzes je poslal oglednike v Jazer, in zavzeli so njemu podložne vasi ter spodili Amorejce, ki so bili ondi.

³²A ka tono tangata a Mohi ki te tutei i Iatere, a ka riro i a ratou nga pa o reira, i pana hoki nga Amori e noho ana i reira.

³³Potem so se obrnili in šli v Basan. Og pa kralj basanski, jim pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

³³Na ka tahuri ratou, a ka haere ki runga na te ara o Pahana: na ko te putanga mai o Oka kingi o Pahana, ki te whakatutaki i a ratou, a ia, me tona iwi katoa ki te whawhai ki Eterei.

³⁴A GOSPOD reče Mojzesu: Ne boj se ga, zakaj v roko tvojo sem dal njega, vse ljudstvo in deželo njegovo; stóri ž njim, kakor si storil s Sihonom, kraljem Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.

³⁴A ka mea a Ihowa ki a Mohi, Kei wehi i a ia; kua hoatu hoki ia e ahau ki tou ringa, me tona iwi katoa, me tona whenua; a ka rite tau e mea ai ki a ia ki tau i mea ai ki a Hihona kingi o nga Amori i noho ra i Hehepona.

³⁵Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.

³⁵Na patua iho ia e ratou, me ana tama, me tona iwi katoa, a kore noa e toe tetahi morehu ona: a tangohia ana e ratou tona whenua.