¹Balaam pa reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.

¹¶ Na ,a mea a Paraama ki a Paraka, Hanga etahi aata maku kia whitu, kia rite mai hoki maku he puru kia whitu, he hipi toa hoki kia whitu.

²In Balak stori, kakor mu je rekel Balaam. In darovala sta Balak in Balaam junca in ovna na vsakem oltarju.

²Na rite tonu t Paraka i mea ai ki nga mea i korerotia e Paraama: a whakaekea ana e Paraka raua ko Paraama he puru, he hipi, ki tetahi aata, ki tetahi aata.

³Balaam pa veli Balaku: Postoj pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem: morda mi pride GOSPOD naproti, in karkoli mi pokaže, ti naznanim. In odide na gol hrib.

³Na ka mea a Paraama ki a Paraka, E tu ki te taha o tau tahunga tinana, a ka haere ahau: tera pea a Ihowa e tupono mai ki ahau: a me korero atu e ahau ki a koe te kupu e whakakitea mai e ia ki ahau. Na ka haere ia ki tetahi puke hamore.

⁴Tedaj sreča Bog Balaama, in ta mu reče: Sedem oltarjev sem postavil in daroval sem junca in ovna na vsakem oltarju.

⁴Na ka tupono a Ihowa ki a Paraama: a ka mea ia ki a ia, Kua oti i ahau nga aata e whitu, kua whakaekea ano hoki he puru, he hipi, ki tenei aata, ki tenei aata.

⁵GOSPOD pa dene Balamu besedo v usta in reče: Vrni se k Balaku in tako govóri.

⁵Na ka homai e Ihowa he kupu ki te waha o Paraama, ka mea, Hoki atu ki a Paraka, a kia penei tau ki atu.

⁶In vrne se k njemu, in glej, on stoji pri žgalni daritvi svoji z vsemi knezi Moabcev.

⁶A ka hoki atu ia ki a ia, na, i te taha ia o tana tahunga tinana e tu ana, ratou ko nga rangatira katoa o Moapa.

⁷Tedaj začne svoj govor in reče: Iz Arama, s planin jutrovih, me je poklical Balak, kralj moabski: Pridi, prekolni mi Jakoba, pridi, jezo skliči nad Izraela!

⁷Na ka ara tana ki pepeha, ka mea, Na Paraka kingi o Moapa ahau i arahi mai i Arame, i nga maunga o te rawhiti, i mea, Haere mai hei kaikanga maku mo Hakopa, haere mai hoki hei whakatara ki a Iharaira.

⁸Kako naj kolnem, kogar Bog mogočni ne preklinja? in kako naj jezo skličem, na kogar se GOSPOD ne jezi?

⁸Me aha e kanga ai ahau i ta te Atua i kore ai e kanga? me aha hoki e whakatara ai ahau ki ta Ihowa kihai i whakatara?

⁹Zakaj z vrhov skal ga vidim in s hribov ga gledam: glej, ljudstvo je, ki prebiva posebe in se med narode poganske ne šteje.

⁹Tenei hoki ahau kei te tihi o nga kamaka e titiro atu ana ki a ia, e kite atu ana i a ia i runga i nga pukepuke: nana, he iwi noho ko ia anake, e kore ano hoki e taua i roto i nga tauiwi.

¹⁰Kdo prešteje prah Jakobov in število četrtine Izraela? O, da bi umrl s smrtjo pravičnih in da bi bil konec moj podoben koncu teh!

¹⁰Ma wai e tatau te puehu o Hakopa, e titiro ranei te maha o te whakawha o Iharaira? Hei te mate o te hunga tika he matenga moku, kia rite hoki toku whakamutunga ki tona!

¹¹Tedaj reče Balak Balaamu: Kaj si mi to naredil? Da prekolneš sovražnike moje, sem te poklical, in glej, ti si samo blagoslovil!

¹¹Na ka mea a Paraka, ki a Paraama, He aha tau e mea nei ki ahau? i tikina atu koe e ahau hei kanga i oku hoariri, na, kua manaakitia rawatia ratou e koe.

¹²On odgovori, rekoč: Ni li mi treba paziti, da govorim to, kar mi GOSPOD dene v usta?

¹²Na ka whakautua e ia, ka mea, Kaua ranei ahau e mahara ki te whakapuaki i te kupu e homai e Ihowa ki toku waha?

¹³Pa mu reče Balak: Pojdi z menoj, prosim, na drug kraj, od koder jih boš videl; samo njih zadnji del boš videl, vseh pa nikar; in prekolni mi jih od ondod!

¹³¶ Na ka mea a Paraka ki a ia, Tena, haere mai taua ki tetahi wahi ke atu, e kite ai koe i a ratou: ko to ratou pito tau e kite ai; e kore hoki koe e kite i a ratou katoa: a hei reira puaki ai i a koe taku kanga mo ratou.

¹⁴In pelje ga na Polje ogledovalcev, na vrh Pizge, in zgradi sedem oltarjev ter daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

¹⁴Na ka kawea ia e ia ki te mara o Topimi, ki te tihi o Pihika, a hanga ana e ia e whitu nga aata, whakaekea atu ana hoki e ia he puru, he hipi, ki tenei aata, ki tenei aata.

¹⁵In on reče Balaku: Postoj tu pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem tja čakat.

¹⁵Na ka mea ia ki a Paraka, E tu ki konei ki te taha o tau tahunga tinana, ka whakatau ahau ki ko, ki a Ihowa.

¹⁶In GOSPOD sreča Balaama ter mu dene besedo v usta in veli: Vrni se k Balaku in tako mu govóri.

¹⁶Na ka tupono a Ihowa ki a Paraama, ka homai e ia he kupu ki tona waha, ka mea, Hoki atu ki a Paraka, kia penei hoki tau ki atu.

¹⁷In pride k njemu, in glej, stoji pri žgalni daritvi svoji in knezi moabski ž njim. In Balak ga nagovori: Kaj je govoril GOSPOD?

¹⁷A ka haere atu ia ki a ia, na, e tu ana ia e te taha o tanga tahunga tinana, ratou ko nga rangatira o Moapa. A ka mea a Paraka ki a ia, I pehea mai te kupu a Ihowa?

¹⁸tedaj začne svoj govor in reče: Vstani, Balak, in čuj, poslušaj me, sin Ziporjev!

¹⁸Na ka ara tana ki pepeha, ka mea, Whakatika, e Paraka, whakarongo mai; kia whai taringa mai ki ahau, e te tama a Tiporo:

¹⁹Bog mogočni ni človek, da bi lagal, tudi sin človečji ni, da bi se kesal: rekel li je kaj, a tega ne bo storil, govoril je, pa ne bo izpolnil?

¹⁹Ehara te Atua i te tangata e teka ai; i te tama ranei a te tangata e puta ke ai ona whakaaro. Tera ranei ia e korero, a kore ake e mahi? e puaki ranei tana kupu, a kahore e mana?

²⁰Glej, prejel sem, da blagoslavljam; on je blagoslovil, in jaz ne morem prevreči.

²⁰Nana, kua riro mai i ahau te kupu manaaki; kua oti hoki i a ia te kupu manaaki; a e kore e taea e ahau te whakaputa ke.

²¹Ne gleda krivičnosti v Jakobu in ne vidi nepravice v Izraelu. GOSPOD, Bog njegov, je ž njim, in kraljeve trobente glas v njem.

²¹Kahore i tirohia e ia he kino i a Hakopa, kahore ano hoki i kitea he tutu i a Iharaira: kei a ia a Ihowa, tona Atua, kei roto hoki i a ratou te hamama a te kingi.

²²Bog mogočni ga je peljal iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi.

²²Na Ihowa ratou i whakaputa mai i Ihipa; kei te te unikanga tona kaha.

²³Kajti ni vraževanja zoper Jakoba, ne vedeževanja zoper Izraela. Ob svojem času se bo povedalo o Jakobu in Izraelu, kaj je storil Bog mogočni.

²³He pono kahore he makutu mo Hakopa, kahore ano hoki he whaiwhaia mo Iharaira: hei tenei wa ano ka korerotia a Hakopa, ae ra, a Iharaira, ano te mahi a te Atua!

²⁴Glej, ljudstvo vstaja kakor levinja in kakor lev se vzdiguje; ne uleže se, dokler ne požre plena in se ne napije krvi umorjencev.

²⁴Nana, ka whakatika te iwi ano he raiona katua, ka ara ake ano hoki ano he raiona: e kore e takoto, kia kainga ra ano te tupapaku, kia inumia hoki nga toto o te parekura.

²⁵In veli Balak Balaamu: Pa ga ne preklinjaj in tudi ne blagoslavljaj več!

²⁵Na ka mea a Paraka ki a Paraama, Kaua rawa e kanga i a ratou, kaua rawa ranei e manaaki i a ratou.

²⁶Balaam odgovori in reče Balaku: Nisem li ti povedal tako: Vse, kar bo velel GOSPOD, to hočem storiti?

²⁶Na ka whakautua e Paraama, ka mea ki a Paraka, Kahore ianei ahau i korero ki a koe, i mea, Ko nga mea katoa e korero mai ai a Ihowa, ko tena taku e mea ai?

²⁷In reče Balak Balaamu: Pojdi, prosim, peljal te bom na drug kraj. Morda se bo Bogu videlo prav, da mi jih prekolneš od ondod.

²⁷Na ka mea a Paraka ki a Paraama, Tena, me kawe koe e ahau ki tetahi atu wahi; tera pea e pai te Atua kia whakapuakina e koe i reira taku kanga mo ratou.

²⁸Pelje torej Balak Balaama na vrh Peorja, ki strmi nad puščavo.

²⁸Katahi ka kawea a Paraama e Paraka ki te tihi o Peoro, e titiro iho ana ki te koraha.

²⁹In Balaam reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

²⁹A ka mea a Paraama ki a Paraka, hanga he aata maku ki konei kia whitu, kia rite hoki maku ki konei he puru kia whitu, he hipi toa kia whitu.

³⁰In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

³⁰A rite tonu ta Paraka i mea ai ki nga mea i korerotia e Paraama, a whakaekea ana e ia he puru, he hipi, ki runga ki tenei aata, ki tenei aata.