¹{Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih. Pouk.} O Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pripovedovali, kako delo si storil v njih časih, v časih starodavnih.

¹¶ Ki te tino kaiwhakatangi, ma nga tama a Koraha. He Makiri. E te Atua, kua rongo o matou taringa, kua korerotia ki a matou e o matou matua, nga mahi i mahia e koe i o ratou ra, i nga ra o mua.

²Ti si z roko svojo izgnal poganske narode in naselil njé, zatrl si ljudstva in razširil njé.

²Nau nga tauiwi i pana ki tou ringa, nau ratou i whakato: nau nga iwi i whiu, a whakamararatia ana ratou.

³Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih rama jim ni dala rešenja, marveč desnica tvoja in rama tvoja in obličja tvojega luč, ker blagovoljen si jim bil.

³Ehara hoki i te mea, na ta ratou hoari i whiwhi ai ratou ki te whenua, ehara to ratou takakau i te mea i ora ai ratou: engari na tou matau, na tou takakau hoki, na te marama ano o tou mata, he pai hoki nou ki a ratou.

⁴Ti sam si kralj moj, o Bog: Pošlji vsakršno rešenje Jakobu.

⁴E te Atua, ko koe toku Kingi: whakahaua he whakaora mo Hakapa.

⁵S teboj poderemo na tla zatiralce svoje, v imenu tvojem pogazimo nje, ki se vzpenjajo zoper nas.

⁵Mau ka turaki ai matou i o matou hoariri; ma tou ingoa ka takahia ai e matou te hunga e whakatika ana ki a matou.

⁶Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj me ne reši.

⁶E kore hoki ahau e whakawhirinaki ki taku kopere: e kore ano taku hoari e whakaora i ahau.

⁷Ali ti nas otimlješ zatiralcev naših in sovražilce naše osramočuješ.

⁷Nau hoki matou i ora ai i o matou hoariri: nau ano i whakama ai te hunga i kino ki a matou.

⁸Z Bogom se hvalimo vse dni in ime tvoje bomo slavili vekomaj. (Sela.)

⁸Ko te Atua ta matou e whakamanamana ai i te roa o te ra: ka whakamoemiti ano matou ki tou ingoa ake ake. (Hera.

⁹Zdaj pa si nas zavrgel in izdal v sramoto in ne hodiš z našimi vojskami.

⁹¶ Otira kua panga nei matou e koe, kua meinga kia whakama: kahore hoki koe kia haere tahi me a matou taua.

¹⁰Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si kopičijo plen.

¹⁰Kua meinga matou kia hoki whakamuri mai i te hoariri; kei te pahua ano i etahi ma ratou te hunga e kino ana ki a matou.

¹¹Izdal si nas kakor ovce v hrano in med pogane si nas razkropil.

¹¹Kua hoatu matou e koe, ano he hipi e kainga ana: kua marara ki roto ki nga tauiwi.

¹²Prodal si ljudstvo svoje za malo in povišal nisi cene njegove.

¹²E hokona ana e koe tau iwi, a hore he utu: kahore hoki koe e whiwhi rawa i te utu mo ratou.

¹³Izpostavil si nas v zasrambo sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki so okoli nas.

¹³E meinga ana matou e koe hei tawainga ma o matou hoa kainga; hei whakahaweatanga, hei whakakatanga mai ma te hunga i tetahi taha, i tetahi taha o matou.

¹⁴Za pregovor si nas postavil med narodi in da ljudstva majejo z glavo nad nami.

¹⁴E meinga ana matou e koe hei whakatauki ma nga tauiwi; hei rurutanga matenga ma nga iwi.

¹⁵Ves dan mi je nečast moja pred očmi in obličja mojega sramota me pokriva.

¹⁵Kei mua tonu i ahau toku whakama; kua taupokina ahau e te pawera o toku mata;

¹⁶Zaradi glasu zasramovalca in preklinjalca, spričo sovražnika in maščevalca.

¹⁶I te reo o te kaitawai, o te kaikohukohu; i te hoariri, i te kairapu utu.

¹⁷Vse to nas je zadelo, in vendar te nismo pozabili niti nezvesto ravnali proti zavezi tvoji.

¹⁷¶ Kua pa katoa tenei ki a matou; heoi kahore matou i wareware ki a koe, kihai ano i teka ki tau kawenata.

¹⁸Ni se umeknilo srce naše in stopinja naša ni zavila v stran od steze tvoje,

¹⁸Kahore to matou ngakau i tahuri whakamuri; kihai ano o matou hikoinga i peka ke i tau ara;

¹⁹da si nas tako potrl v kraju šakalov in pokril s senco smrti.

¹⁹I maru ai matou i a koe i te wahi o nga tarakona; a taupoki rawa ki te atarangi o te mate.

²⁰Ko bi bili pozabili ime Boga svojega in iztegnili roke svoje k bogu tujemu,

²⁰Mehemea kua wareware matou ki te ingoa o to matou Atua, kua totoro ranei o matou ringa ki te atua ke;

²¹ali bi ne bil Bog tega poiskal? Saj on pozna srca skrivnosti.

²¹E kore ranei tenei e ata tirohia e te Atua? E matau ana hoki ia ki nga mea ngaro o te ngakau.

²²Toda zavoljo tebe nas moré ves dan, cenijo nas kakor ovce za klanje.

²²Mou nei hoki matou i patua ai i te ra roa nei: kiia iho matou he hipi e patua ana.

²³Zbúdi se, zakaj spiš, o Gospod? Vstani, ne zametaj nas na večno!

²³E ara, he aha koe ka moe ai, e te Ariki? Whakatika, kaua matou e panga tonutia.

²⁴Zakaj skrivaš obličje svoje, pozabljaš bedo našo in zatiranje naše?

²⁴He aha koe ka huna ai i tou mata? ka wareware ai ki to matou mamae, ki to matou tukinotanga?

²⁵Ker v prah je ponižana duša naša, tal se je prijelo telo naše.Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.

²⁵Kua piko nei hoki to matou wairua ki raro ki te puehu; piri rawa to matou kopu ki te whenua.

²⁶Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.

²⁶E ara, hei awhina i a matou; kia mahara ki tou aroha, a hokona matou.