1In ko mine sobota, nakupijo Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova, in Salome dišav, da bi prišle in ga pomazilile.
1A gdy minął sabat, Maryja Magdalena, i Maryja, matka Jakóbowa, i Salome, nakupiły wonnych rzeczy, aby przyszedłszy namazały go.
2In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo h grobu, ko je solnce izšlo.
2A bardzo rano pierwszego dnia po sabacie przyszły do grobu, gdy weszło słoóce.
3In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam odvali kamen od grobnih vrat?
3I mówili do siebie: Któż nam odwali kamieó ode drzwi grobowych?
4In ko pogledajo, vidijo, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik.
4(A spojrzawszy ujrzały, iż był kamieó odwalony;) bo był bardzo wielki.
5In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedi na desni strani in je ogrnjen z belim oblačilom; in prestrašijo se.
5I wszedłszy w grób, ujrzały młodzieóca, siedzącego na prawicy, odzianego szatą białą; i ulękły się,
6On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili.
6Ale im on rzekł: Nie lękajcie się; Jezusa szukacie onego Nazareóskiego, który był ukrzyżowany; wstał z martwych, nie masz go tu; oto miejsce, gdzie go było położono.
7Ali pojdite, povejte učencem njegovim in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.
7Ale idźcie, a powiedzcie uczniom jego, i Piotrowi, że was uprzedza do Galilei; tam go oglądacie, jako wam powiedział.
8In pridejo iz groba in naglo zbeže; zakaj strah in groza sta jih prevzela, in nikomur niso ničesar povedale, ker so se bale. —
8A wyszedłszy prędko, uciekły od grobu: albowiem zdjęło je drżenie i zdumienie, a nikomu nic nie powiadały; bo się bały.
9Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, se prikaže Jezus najprej Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudičev.
9A Jezus, gdy zmartwychwstał raniuczko pierwszego dnia po sabacie, ukazał się naprzód Maryi Magdalenie, z której był wygnał siedm dyjabłów.
10Ona odide in sporoči tem, ki so prej bili ž njim, ki so žalovali in jokali.
10A ona szedłszy, opowiedziała tym, co z nim bywali, którzy się smucili i płakali.
11In ko slišijo, da živi in da ga je ona videla, niso verovali.
11A oni usłyszawszy, iż żyje, a iż jest widziany od niej, nie wierzyli.
12Potem se razodene v drugi podobi dvema izmed njih na poti, ko sta šla na deželo.
12Potem się też dwom z nich idącym ukazał w innym kształcie, gdy szli przez pole.
13In ona odideta in oznanita drugim, ali tudi njima niso verovali.
13A ci szedłszy opowiedzieli drugim; i tym nie uwierzyli.
14Pozneje se razodene enajsterim, ko so sedeli za mizo, in pograja njih nevero in trdosrčost, da niso verjeli tem, ki so ga videli, da je vstal.
14Na ostatek się też onym jedenastu wespół siedzącym ukazał, i wyrzucał im na oczy niedowiarstwo ich, i zatwardzenie serca, iż tym, którzy go widzieli wzbudzonego, nie wierzyli.
15In jim reče: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju!
15I rzekł im: Idąc na wszystek świat, każcie Ewangieliję wszystkiemu stworzeniu.
16Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, a kdor ne veruje, bo obsojen.
16Kto uwierzy, a ochrzci się, zbawion będzie; ale kto nie uwierzy, będzie potępion.
17Tiste pa, ki verujejo, bodo spremljala ta znamenja: V imenu mojem dobo izganjali zle duhove, govorili bodo nove jezike,
17A znamiona tych, co uwierzą, te naśladować będą: W imieniu mojem dyjabły wyganiać będą, nowemi językami mówić będą;
18kače bodo prijemali, in če izpijo kaj strupenega, ne bo jim škodovalo, na bolnike bodo pokladali roke, in ozdravijo.
18Węże brać będą, a choćby co śmiertelnego pili, nie zaszkodzi im; na niemocne ręce kłaść będą, a dobrze się mieć będą.
19In Gospod, potem ko jim je govoril, je bil vzet gori v nebo, in je sedel Bogu na desnici.Oni pa so šli in oznanjevali so povsodi, in Gospod je sodeloval ž njimi in potrjeval besedo s čudeži, ki so se obenem godili.
19A tak Pan przestawszy z nimi mówić, wzięty jest do nieba, i usiadł na prawicy Bożej.
20Oni pa so šli in oznanjevali so povsodi, in Gospod je sodeloval ž njimi in potrjeval besedo s čudeži, ki so se obenem godili.
20A oni wyszedłszy kazali wszędy, a Pan im pomagał, i słowa ich potwierdzał przez cuda, które czynili.